V skladu z določili poslovnika razsodišča bo razsodba najprej izdana oglaševalcu. Gre za Drušvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki želi z jumbo plakati s podobo zaklane krave opozoriti na kruto ravnanje z živalmi v klavnicah.

Poziv k humanosti ali poziv k vegetarijanstvu?
Ali gre res le za poziv k večji humanosti do živali, ali je to tudi poziv k prehodu na vegetarijansko prehranjevanje, je MMC vprašal predsednika društva Stanka Valpotiča. Ta je dejal, da je cilj oglaševanja poudariti, da "meso ne raste na travniku, ampak pri tem teče tudi kri".

Valpotič je še povedal, da "sporna" fotografija ni bila posneta v Sloveniji, da pa so takšni prizori tudi v slovenskih klavnicah "vsakdanjost". Društvo je sicer želelo obiskati slovenske klavnice in piščančje farme, a jim vstopa niso dovolili. "Če jim poveš, kdo si, te sploh ne pustijo zraven, tako da je jasno, da se nekaj skriva," je za MMC povedal Valpotič.

Vegetarijanci - boljši zaščitniki živali?
Valpotič ne zanika, da društvo promovira vegetarijansko prehranjevanje, saj sta po njihovem mnenju vegetarijanstvo in skrb za živali povezana. "Vegetarijanci so boljši zaščitniki živali," je prepričan Valpotič, ki meni, da gre pri uživanju mesa za "nenaravno in nepravilno prehrano", meso pa po njegovem mnenju deluje kot droga.

Z očitki, da je podoba na plakatu "neokusna", se Valpotič strinja, a poudarja, da "bolj okusnega primera klanja v klavnicah ne moreš najti". Podoba kravice in telička na travniku naj namreč ne bi imela učinka.

Na vprašanje, kako etično je otroke izpostavljati krutemu prizoru na oglasu, pa Valpotič odgovarja, da so otroci vsak dan izpostavljeni nasilju v filmih ter videoigricah in da je prav, da zvedo "kako klobasa in zrezek prideta na njihov krožnik".

SZO: Uživajmo meso, a zmerno
Kljub vsemu pa naj bi po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije meso ostalo del jedilnika, saj je pomeben vir beljakovin visoke biološke vrednosti, esencialnih maščobnih kislin in drugih elementov. Ob upoštevanju priporočil o zmernem uživanju predvsem rdečega mesa tveganja za nastanek bolezni ni.

Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja tako opozarja, da je težava pri pretiranem in prepogostem uživanju mesa predvsem rdečo meso. S prevelikimi količinami rdečega mesa povečamo vnos nasičenih maščob in holesterola, posledično pa se povečajo dejavniki tveganja za nastanek nekaterih bolezni. Bolj kot samo meso je problematično to, kaj se zgodi ob njegovi predelavi, zato bi bilo "potrošnike treba na ustrezen način informirati o hranilni sestavi živil iz skupine mesnih izdelkov, ki so nosilec skritih maščob, soli in aditivov," meni Gregorič.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da posameznik uživanje redečega mesa omeji na 500 gramov pustega mesa brez vidnih maščob na teden, izogiba pa naj se predelanim mesnim izdelkom, kot so salame, šunka in slanina. Živila na jedilniku posameznika naj bi tako temeljila predvsem na sadju, zelenjavi in kakovostnih živilih, meni Inštitut za varovanje zdravja.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac.@rtvslo.si