S sindikata so za MMC sporočili, da želijo, da se v novi kolektivni pogodbi za javne uslužbence njihov poklic končno ustrezno ovrednoti, tudi kar zadeva uvrščanje v plačne razrede. S sedanjimi predlogi niso zadovoljni, ker ne upoštevajo dodatnih zahtev, ki jih pred diplomate postavlja zakon o zunanjih zadevah.

Boja za pravice ne nameravajo opustiti
Na premierja so se obrnili zato, ker je za njihovo težavo pristojnih več ministrstev. Na naše vprašanje, kakšnih ukrepov se bodo lotili, če njihove zahteve ne bodo upoštevane, nam je predsednik sindikata Matjaž Kovačič zagotovil, da bodo skrbeli za to, da bo predsedovanje EU-ju teklo gladko, kljub temu pa ne nameravajo opustiti boja za svoje legitimne pravice.

Kdo vse lahko postane poklicni diplomat?
Diplomati nasprotujejo tudi merilom, na podlagi katerih se odloča o njihovem napredovanju, saj naj bi se pri tem upoštevali vsi mogoči dejavniki, samo strokovnost ne. Kot so zapisali v izjavi ob dnevu slovenskih diplomatov, pri napredovanju in kandidaturah za posamezna delovna mesta zahtevajo enakopravnost, vsakdo, ki dela na tem področju, pa mora ustrezati tudi številnim merilom. Med drugim mora imeti univerzitetno izobrazbo, diplomatski izpit, znanje dveh tujih jezikov na najvišji stopnji, pokazati pa mora tudi določene osebnostne lastnosti, številne specifične sposobnosti in pripravljenost na stalno izpopolnjevanje.

Dve različici o ministrovi pripravljenosti na dialog
Kot poroča časopis Dnevnik, so diplomati nezadovoljni tudi z odnosom zunanjega ministra Dimitrija Rupla, saj naj ta ne bi pokazal dovolj zanimanja za njihove težave.

Z ministrstva za zunanje zadeve so za MMC sporočili, da je, nasprotno, minister Rupel vedno bil in ostaja odprt za dialog z diplomati. Od aprila leta 2007 se je dvakrat sestal s predsednikom izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov, nazadnje decembra
2007. Še več, na tehničnih pogovorih z uslužbenci sekretariata in kadrovske službe MZZ-ja glede posebnih zahtev diplomatov naj bi se minister tudi precej osebno angažiral.

E. S.