Na Filozofski fakulteti je bila ob sprejemanju različnih pravilnikov večkrat načeta dilema zaradi člena, ki ženske v pravilnikih nagovarja le v eni opombi pod črto. Zato je senat sklenil ustanoviti delovno skupino, ki je pripravila predlog spolno občutljive rabe jezika. V vse pravne akte se v uvodni člen zapiše ena izmed naslednjih dikcij: "V pravilniku uporabljen ženski slovnični spol se nanaša na kateri koli spol. Ali v pravilniku uporabljen moški slovnični spol se nanaša na kateri koli spol."

"Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docentka, izredna profesorica ali redna profesorica. Torej se ve, da izraz docentka pomeni tako moške kot ženske osebe, izredna profesorica enako, redna profesorica enako," pravi Marko Stabej, član komisije in profesor na oddelku za slovenistiko.

"Strokovno gledano, vsaka jezikovna novost temelji na aktivizmu. Tudi če ne bi bilo aktivizma najrazličnejših Slovenk in Slovencev v zgodovini, tu ne bi govorila v slovenščini, pa še marsičesa ne bi bilo," je dodal.

Pomisleke o tej odločitvi senata ima jezikoslovec Kozma Ahačič z inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša: "Pravna besedila so najbolj občutljiv in natančen del jezika. Zapovedovanje jezikovne rabe, ki ni domišljena in ki ni premišljena, v pravna besedila, ima lahko posledice, ki jih ne znamo predvideti. Mislim, da je bil osnovni namen dober, a izvedba zelo slaba."

To sicer ni prvi poskus nakazovanja smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani imajo že več kot 15 let vse pravilnike pisane v ženskem slovničnem spolu in pravijo, da v vseh teh letih niso naleteli na kakšne posebne ovire. Smernice za spolno občutljivo rabo jezika so na fakulteti oblikovale članice Komisije za ženske v znanosti.