- ko se ugotovi vzrok, zaradi katerega oseba ne more biti več rejnik
- ko rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je konec julija v Sloveniji dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti imelo 810 ljudi, v veliki večini primerov so to bile ženske. Rejnic je bilo namreč 721, medtem ko je rejnikov 89. Poleg rejnikov, ki to počnejo le začasno, so tudi taki, ki se s tem ukvarjajo poklicno. Takih je trenutno 137. In čeprav je v rejništvu skoraj 1200 otrok - razmerje med dečki in deklicami je skoraj enako -, je prostih mest še za 128 otrok.
Rejnik za vsakega rejenca prejema
oskrbnino. Oskrbnina vključuje povračilo materialnih stroškov, ki znašajo 268,23 evra za rejenca na mesec, in denarni prejemek, ki je enak višini otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka.
Če se rejništvo izvaja poklicno, dobi rejnik še plačilo dela. To znaša 121,47 evra na mesec.
Odgovornost najti primerno družino
Po opredelitvi v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti, je rejništvo posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki začasno ne morejo prebivati pri biološki družini. Tukaj velja odgovornost države, da otroku najde družino, v kateri bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo.
Najprej pogoji, nato usposabljanje
Prvi pogoji za izvajanje rejništva so polnoletnost, slovensko državljanstvo in vsaj poklicna ali strokovna izobrazba, vendar zakon dopušča izjeme, če bi bilo to v otrokovo korist. Obstaja možnost, da rejnik postane tudi otrokov sorodnik (sem se štejejo stari oče in stara mati, teta, stric ter brat in sestra).
Za pridobitev dovoljenja se mora nato kandidat prijaviti na pristojnem centru za socialno delo, kjer se najprej ugotavlja ustreznost formalnih pogojev, nato pa še samo kandidatovo primernost in primernost njegove družine.
Izbrane kandiadte se zatem napoti na usposabljanje, če je to uspešno zaključeno, se izda še dovoljenje. Rejnik nato, preden pride otrok k njemu, podpiše rejniško pogodbo, ki se jo lahko podaljšuje do polnoletnosti otroka.
Sorodniku otroka ni treba kandidirati za izvajanje rejniške dejavnosti kot drugim, dovoljenje se izda na podlagi pisne ocene centra za socialno delo.
Mogoče tudi poklicno opravljanje rejništva
Poleg opravljanja rejniške dejavnosti z dovoljenjem je mogoče opravljati rejništvo tudi poklicno. To pomeni, da rejnik ne sme biti v delovnem razmerju, ne sme biti družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je hkrati poslovodna oseba, in ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ko otrok pride v rejniško družino, mora rejnik poskrbeti za čimprejšnjo prilagoditev na družino in okolje. Rejenca mora primerno negovati in vzgajati ter mu nuditi primerne potrebščine (osebne, igrače, športne pripomočke ...). Rejnik mora skrbeti za zdravje rejenca, njegov pravilen odnos do učenja in mu pomgati izoblikovati lastno identiteto. Poleg tega mora rejnik omogočati in vzpodbujati stike med rejencem in starši. Če se otrok ne vrne k biološki družini, lahko pri rejniški družini ostane do 18. leta oziroma, če nadaljuje šolanje, do najpozneje 26. leta.
- ko se ugotovi vzrok, zaradi katerega oseba ne more biti več rejnik
- ko rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje