Foto: BoBo
Foto: BoBo

Namen svetovnega dneva urgentne medicine je opozoriti prebivalce in odločevalce, da razmišljajo in govorijo o urgentni medicini in urgentni medicinski oskrbi. Ob tem so v Evropskem združenju urgentne medicine zapisali, da verjamejo, da je pomembno razviti zavedanje, da dobro pripravljen in organiziran sistem urgentne medicine poveča možnost preživetja in zmanjšuje posledice urgentnih stanj prebivalcev.

Strokovno in varno obravnavo nudi le zdravstveni delavec, ki ni izčrpan. Kronična izčrpanost zdravstvenega kadra zaradi preobremenjenosti in narave dela v sistemu nujne medicinske pomoči (NMP), na primer izmensko delo, je nevarna tako za zaposlene kot za bolnike, za katere skrbijo, pa poudarjajo pri sekciji za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Poleg tega se v urgentni medicini srečujejo tudi s pomanjkanjem kadrov, mladi se ne odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, zaradi preobremenitev in neustreznih pogojev dela pa tudi vedno več sodelavcev zapušča delovišča v urgentni medicini in jih zamenjuje z manj obremenjenimi delovišči, ali celo zapustijo poklic, ki ga opravljajo.

Rešitev v sekciji vidijo v sprejetju in doslednem sledenju ustreznim standardom in normativom ter v primernih stimulacijah. Le s sistemskimi rešitvami in ozaveščanjem javnosti bo sistem NMP-ja lahko pomagal tistim, ki so nujne medicinske pomoči resnično potrebni, so prepričani.

Pri Zdravniški zbornici Slovenije, kjer se sklicujejo na podatke ministrstva za zdravje, opozarjajo, da bi za zapolnitev delovnih mest in stabilno delovanje urgentnih centrov v bolnišnicah potrebovali več kot 300 specialistov urgentne medicine, v urgentnih centrih pa jih je bilo januarja zaposlenih manj kot 20.

Opozarjajo na grožnje, sovražni govor in nasilje

"Opozoriti moramo, da se tudi v Sloveniji zdravstveni delavci, še posebej delavci v NMP-ju, vsakodnevno srečujemo z grožnjami, sovražnim govorom in vse pogosteje tudi fizičnim nasiljem, česar ne bomo več dovoljevali," pa so še poudarili v sekciji urgentne medicine.

Na nestrpnost pacientov, tudi verbalno nasilje, so v petek opozorili tudi zaposleni na ljubljanski urgenci. Pozvali so k strpnosti, saj imajo po covidnem obdobju vse večjo gnečo.

Zdravniška ekipa Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pa je odgovorne v državi pozvala, naj enkrat za vselej stopijo skupaj in uredijo razmere v zdravstvu, zlasti urgentni medicini, ki je pri njih zelo obremenjena.