Na povečano zadolženost občin so vplivale predvsem predvolilne investicije. Foto: BoBo/Borut Živulović
Na povečano zadolženost občin so vplivale predvsem predvolilne investicije. Foto: BoBo/Borut Živulović

Izmed 212 občin, ki jih navaja poročilo finančnega ministrstva, jih skupaj s pravnimi osebami javnega sektorja na ravni občine ob koncu lanskega decembra ni imelo nobene obveznosti iz zadolžitev le 13. Ta številka je za tri manjša kot leto prej, gre pa večinoma za manjše občine z nekaj tisoč prebivalci.

Največja med nezadolženimi občinami je Šmarje pri Jelšah, kjer živi 10.400 ljudi. Brez zadolževanja so leto 2018 prebrodile med drugim tudi občine Šenčur, Rače-Fram, Cerklje na Gorenjskem, Kranjska Gora, Mengeš in Trzin.

Povprečni dolg na prebivalca: 414 evrov
Med najbolj zadolženimi občinami so tiste, kjer je investicij največ. Tako je največji dolg decembra lani izkazovala Ljubljana z nekaj več kot 274.000 prebivalci; znašal je 153,7 milijona evrov. S 66 milijoni oz. 43 milijoni evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.

Zadolženost glede na prebivalca je na ravni Slovenije 414 evrov, razlike med občinami pa so občutne. V občini Gornji Petrovci je denimo vsak izmed 2.075 občanov v povprečju zadolžen kar za 1.943 evrov.

Za zneske v štirimestnih številkah so v povprečju zadolženi tudi prebivalci občin Solčava (1.200 evrov), Šentjernej (1.143 evrov) in Litija (1.000 evrov). Ljubljanska občina po tem merilu velja za razmeroma malo zadolženo, v povprečju znaša zadolženost na prebivalca 561 evrov.

Visok dolg zaradi odseljevanja prebivalcev
Občina Gornji Petrovci, katere dolg na prebivalca se je lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, ima zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran transakcijski račun in posledično velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog. Dolg občine se je lani povečal tudi zaradi dodatnega zadolževanja pri državnem proračunu, pri katerem se občine lahko za določene investicije zadolžijo prek zakonske meje zadolžitve in brez soglasja ministrstva za finance.

Občina Solčava je na drugem mestu zaradi nizkega števila prebivalcev, Šentjernej pa na tretjem zaradi odplačevanja mesečnih obveznosti za financiranje gradnje objekta čistilne naprave, katere lastnica bo postala po preteku koncesijske dobe. Občina Litija se je na tej lestvici znašla predvsem zaradi visoke zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine.

Zadolženost ne skrbi ministrstva
Obseg skupne zadolženosti občin v letu 2018 se ministrstvu za finance ne zdi skrb vzbujajoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod," so zapisali v poročilu, ki ga bo v kratkem obravnavala tudi vlada.