V SDS-u so pripravili klubski večer z direktorico Študijskega centra za narodno spravo Andrejo Valič, na katerem so razpravljali o tajnih arhivih in delovanju Študijskega centra za narodno spravo.

Valič: Največ t. i. "belih lis" je pri komunizmu
Valičeva je uvodoma poudarila, da se Zahodna Evropa začenja počasi in 'mukoma' zavedati, da bo treba evropsko zgodovino napisati na novo. Kot pravi, so se Evropski uniji pridružile nove države članice z novimi zgodbami in preteklostjo, "ki ni samo takšna, kakršna je bila do zdaj prikazovana".

Trdi, da je skupni pogled Evrope na zgodovino nujen, če želimo uspešno sobivanje, česar se počasi začenjajo zavedati tudi Evropska komisija, Evropski svet in druge institucije. Prepričana je, da je pri tem pomembno vlogo odigrala tudi naša država.

"Izvirni greh je, da ni konsenza, da je komunizem zločinski sistem"
Poudarila je tudi, je sam pojem totalitarizmi v Sloveniji zelo zamegljen in da se pojavljajo teorije o četrtem totalitarizmu, t. i. klerofašizmu, vendar ta teorija po njenih besedah v evropskem prostoru ne vzdrži, kar naj bi bil znak, da je glede totalitarizmov treba še veliko narediti tudi na teoretičnem področju. Meni, da je med vsemi totalitarizmi največ t. i. "belih lis" pri komunizmu, in dodaja, da se na študijskem centru vsakodnevno srečujejo z ljudmi in zgodbami, o katerih je treba govoriti.

"Države, kot so Nemčija, Češka in Bolgarija, so dosegle politični konsenz o tem, kaj se je dogajalo v času komunizma. Da je bil to totalitarizem, da je bil to zločinski sistem in tako dalje. Tega konsenza na Slovenskem ni in to je izvirni greh. V Nemčiji je bilo leta 1990 dosežen politični konsenz, da je komunizem zločinski sistem, pri nas pa so bile leta 2009 ob sprejemanju evropske resolucije v državnem zboru take razprave, da je marsikoga lahko v dno duše sram," je zatrdila.

"Matič se ni poslužil strokovnega telesa"
Dotaknila se je tudi aktualnega zapiranja arhivov nekdanjega SDV-ja. Pojasnila je, da je članica arhivske komisije, organa, ki daje obvezujoča mnenja direktorju Arhiva Slovenije pri različnih strokovnih vprašanjih. "V zadnjem primeru, ko je bil preprečen dostop do arhivov Igorju Omerzi, nismo bili pozvani, da podamo mnenje. Kaj je vzrok, lahko samo ugibam. Dejstvo je, da je imel direktor Arhiva strokovno telo na voljo, vendar se ga ni poslužil," je izpostavila.

Besedo je dobil tudi evropski poslanec EPP-ja Milan Zver, ki je povedal, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) še dolga leta po spremembi režima delovala kot nekdanja Udba. Opozoril je predvsem na njeno nezakonito delovanje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in "pokrivanje" dela takratne opozicije. Prepričan je, da bi morali tajno službo v času Demosa razpustiti in vzpostaviti na novo.

Povedal je še, da je skupaj s tremi poslanskimi kolegi iz Madžarske, Bolgarije in Romunije Evropski komisiji posredoval pobudo za odprtje arhivov Udbe v Beogradu. Ta je po njegovem mnenju zelo verodostojen, saj naj Srbi ne bi imeli interesa prikrivati "umazane" preteklosti Slovencev in Hrvatov. Pojasnil je, da pobuda za zdaj še ni dosegla svojega namena, zavzeli pa se bodo, da njihova pobuda ne bo šla v pozabo.