Urad ZN-a proti drogam in kriminalu kot primer kršenja človekovih pravic v zadnjem času izpostavlja trge s sužnji v Libiji. Zagotavlja, da bodo ukrepali proti tistim, ki izkoriščajo ranljivost ljudi v begu pred oboroženimi konflikti ali gospodarskimi krizami.

Poziv evropskim vladam: lotite se dela
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland in prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans sta v skupni izjavi pozvala tako vlade kot opozicijske politike, da obnovijo zavezanost k spoštovanju in ohranjanju standardov na področju človekovih pravic. Signalne luči utripajo in treba jih je upoštevati, sta poudarila. Evropske vlade in politiki naj ta opozorila po njunih besedah vzamejo resno in se lotijo dela.

Polno spoštovanje človekovih pravic je predpogoj za vsako demokratično družbo, za trajnostni razvoj, varnost in dolgotrajen mir, je poudarila visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini.

EU bo po njenih besedah še naprej podpiral postavljeni sistem za promocijo in spoštovanje človekovih pravic, ki sega od Združenih narodov prek Mednarodnega kazenskega sodišča s sedežem v Haagu do evropskih ustanov, kot je Svet Evrope. "Naša skupna dolžnost je, da zagotovimo njihovo učinkovitost in visoko raven njihove integritete," je poudarila.

Med vodilne prednostne naloge vlade
Čas pred volitvami je priložnost za vse, ki mislijo resno, da poskrbijo, da bo to, kar bodo rekli, strokovno, je v poslanici ob svetovnem dnevu pozvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pa je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da bo treba veliko postoriti na področju ozaveščanja o diskriminaciji.

Spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje pravne države sta med vodilnimi prednostnimi nalogami vlade, so poudarili v uradu vlade za komuniciranje. Po njihovih besedah je vlada med drugim potrdila vzpostavitev neodvisne inštitucije za spremljanje človekovih pravic pri varuhu človekovih pravic, prav tako pa so bili potrjeni tudi zagovorniki otrokovih pravic.

Sloveniji predsedstvo svetu ZN-ja
Spomnili so, da bo Slovenija od 1. januarja prihodnje leto predsedovala svetu ZN-ja za človekove pravice, pri tem pa se bo usmerila predvsem na varstvo pravic otrok, podporo enakosti spolov in krepitev vloge in položaja žensk, pa tudi na pravice starejših in v zvezi s tem na pomen medgeneracijskega sodelovanja.

Nedavna uvrstitev pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča v ožji izbor treh kandidatov za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice je po opozorilu vlade pomembno priznanje ne le kandidatu in njegovemu dosedanjemu delu, ampak tudi Sloveniji. Hkrati pa je potrditev ugleda naše države v tej najstarejši evropski organizaciji. Svet Evrope ostaja danes prav tako pomemben varuh človekovih pravic, vladavine prava in demokracije kot ob svoji ustanovitvi po 2. svetovni vojni, pojasnjuje vlada.

"Pred nami še veliko dela"
Klemenčič vidi kršitve človekovih pravic kot napad na človeško dostojanstvo. Ob svetovnem dnevu poudarja, da verjame v dialog in spoštuje različnost, a nikoli na račun kršenja temeljnih načel človekovega dostojanstva in enakosti pred zakonom.

Na ministrstvu za pravosodje so zapisali, da se zavedajo, da je pred njimi še veliko dela. Spoštovanje človekovih pravic je namreč ideal, ki ga je v polnosti težko doseči, saj je že ena sama kršitev človekovih pravic preveč. Glede na to so po njihovem opozorilu potrebna nenehna prizadevanja vseh treh vej oblasti, ker le sistemski pristop omogoča napredek.
Nussdorferjeva napovedala novosti
"Na eni strani so konkretne pobude ljudi, v splošnem pa je največji izziv zagovorništvo otrok v okviru notranje organizacijske enote, ki so jo predvidele dopolnitve zakona o človekovih pravicah," je novinarjem po petkovi okrogli mizi o izzivih varovanja človekovih pravic dejala Nussdorferjeva. Namen zagovorništva otrok je po njenem pojasnilu ta, da bodo otroci res slišani.

Nadalje je omenila novost, ki jo prinašajo zakonske dopolnitve in bo uveljavljena junija prihodnje leto, namreč svet za človekove pravice. To bo posvetovalno telo varuha, sestavljali pa ga bodo predstavniki civilne družbe in znanosti, dva člana bosta predstavnika vlade, medtem ko bodo imeli zagovornik načela enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet po enega člana. Varuhinja se nadeja, da bo odpiral pomembna vprašanja z obravnavanega področja.

Z začetkom leta 2019 pa bo po njenih besedah v skladu z omenjenimi dopolnitvami zakona vzpostavljen še svet za človekove pravice, ki se bo ukvarjal s promocijo, raziskovanjem in izobraževanjem javnosti o človekovih pravicah. "To bo zagotovo vodilo tudi v večjo ozaveščenost javnosti, morda tudi v več pobud in večjo kritičnost," je dejala.