Vlasta Nussdorfer opozarja, da država nekaterih ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne vidi. Foto: BoBo
Vlasta Nussdorfer opozarja, da država nekaterih ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne vidi. Foto: BoBo

Varuhinja človekovih pravic je v poročilu za lansko leto ugotovila, da je država s svojimi institucijami pogosto počasna, nekaterih ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa ne vidi. Hkrati se sprašuje, ali lahko še vedno govorimo o Sloveniji kot socialni državi.

Pogosto kršena načela pravne države
Nussdorferjeva, ki je na funkciji varuha za človekove pravice februarja 2013 nadomestila Zdenko Čebašek Travnik, se v poročilu ob pomanjkljivostih v delovanju države na sistemski ravni, zlasti zaradi nedoslednosti zakonodaje, njenega hitrega spreminjanja in dolgotrajnosti številnih postopkov, med drugim sprašuje tudi o učinkovitosti varuha. Zakoni se po mnenju varuhinje ne sprejemajo vedno na pregleden in demokratičen način, kar zmanjšuje pravno varnost državljanov. Ugotavlja, da so pogosto kršena temeljna načela pravne države, zato državne organe poziva, naj povrnejo zaupanje v delo institucij in pravosodne organe.

Sodne odločitve morajo biti hitre in izvršljive, poudarja. Krivice, ki jih je v preteklosti storila država, je treba popraviti in se ljudem zanje opravičiti. Evropsko sodišče za človekove pravice je lani v 29 primerih ugotovilo, da je Slovenija kršila najmanj eno človekovo pravico, najpogosteje ravno pravico do učinkovitega pravnega sredstva, je ugotovila.


Varuhinja človekovih pravic je lani prejela več kot 3.000 pobud, na brezplačno telefonsko številko sprejela skoraj 10.000 telefonskih klicev ter skoraj 18.000 sporočil. Varuhinja je opravila tudi 123 osebnih pogovorov.

Varuhinja pozdravlja zmanjševanje števila sodnih zaostankov, vendar poudarja, da je treba dolžino sodnih postopkov še skrajšati. Postopki so še vedno predolgi in prezapleteni, inšpekcijske službe in nadzorni mehanizmi pa ne delujejo dovolj hitro in učinkovito.

Vse več ljudi v strahu, da bodo izgubili streho nad glavo
V uradu varuhinje so se preteklo leto največ ukvarjali z brezposelnimi, pa tudi zaposlenimi, ki plačila za delo niso prejeli. Opozorili so na številne kršitve pravic otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Izpostavili so tudi nezdrave bivanjske razmere nekaterih in strah vse večjega števila ljudi, ki jim zaradi neplačevanja stroškov grozi deložacija iz stanovanja.

Namestnik varuhinje Tone Dočič pa je opozoril tudi na katastrofalno stanje na zdravstvenem področju: "Niti enega zakona ali področja ni bilo, kjer bi se kar koli izboljšalo, ampak se je le še poslabševalo." Namestnica varuhinje Kornelija Marzel se je osredotočila na področje mladih, kjer stanje ni razveseljivo. Številni mladi imajo začasna dela, opravljajo neplačano pripravništvo, ki ni sprejemljivo, hkrati pa je opozorila, da nacionalna strategija na stanovanjskem področju sploh ne obstaja.

Oblast priznava priporočila varuha, težje pa je pri njihovem uveljavljanju v praksi. Rešitve prihajajo prepočasi ali jih sploh ni, opozarja. Poročilo prinaša 114 priporočil za kakovostnejše delo države in njenih institucij, ker pa 93 priporočil od skupno 154 za leto 2013 ostaja neuresničenih, so znova objavili tudi vsa lanska priporočila. "Država se še ni opravičila izbrisanim, žrtve povojnih pobojev pa še vedno niso pokopane," je dejala Nussdorferjeva. Zagotovila je, da bodo vztrajali tako pri uresničitvi tokratnih priporočil kot priporočil iz poročila za leto 2013.