"Voznikom še posebej polagamo na srce, naj z odgovorno in strpno udeležbo v prometu otrokom omogočajo varnost na vsaki poti. To je še toliko pomembneje, ko govorimo o aktivnem prihodu v šolo, torej peš, s kolesom, navadnim skirojem. Odgovornost odraslih, dobra prometna vzgoja in ustrezna infrastruktura so prvi pogoji, da bodo otroci z zaupanjem vase in v svoje sposobnosti lahko razvijali veščine varne mobilnosti in tudi tako izgrajevali samostojnost," je na novinarski konferenci poudarila Simona Felser. Skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Mestno občino Ljubljana, policijo in Inštitutom za politike prostora so predstavili glavne ukrepe za prometno varnost šolarjev in kampanjo Za manj kot dva je avto doma, s katero spodbujajo, da bi otroci v šolo hodili peš ali s trajnostnimi prevoznimi sredstvi. "Vemo, da je aktiven prihod v šolo koristen zaradi zdravja, druženja, komuniciranja, okolja in lahko prispeva k boljšim rezultatom pri učenju."

"Vzgojno-izobraževalni sistem je kar močan in velik sistem v državi, zato je pomembno, da imamo v njem varno in spodbudno učno okolje, prometna varnost pa je ena ključnih," je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Opozoril je tudi vzgojitelje, učitelje in starše, naj pazijo, da se v prometu vzorno obnašajo, da ne bi prenesli slabih navad na otroke.

Da morajo biti odrasli otrokom za zgled, je opozoril tudi Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. Varnost otrok v prometu je po njegovih besedah ena izmed prioritet policijskega dela. "Otroci so v prometu nepredvidljivi, zato je pomembno, da mi pazimo na njih," je poudaril Kapun. Veliko pa lahko za varnost storijo tudi sami in s pomočjo staršev. Otroci in mladostniki se v promet ne vključujejo le peš, temveč uporabljajo različna prevozna sredstva od skirojev, koles, rolk do kasneje električnih skirojev in koles z motorjem. Opozoril je, da morajo starši najprej poskrbeti, da otroci in mladostniki dobro obvladajo prevozna sredstva, ki jih uporabljajo. Hkrati morajo biti prevozna sredstva tehnično brezhibna, otrok ali mladostnik mora biti v prometu dobro viden in nositi čelado.

Ravnateljica OŠ Vita Kraigherja Tanja Rozman je dejala, da se učitelji z učenci pogovarjajo o varni hoji v šolo, v prvem razredu prejmejo rutico in kresničke. Učence spodbujajo, da se v šolo ne odpravijo z avtom in tako prispevajo k čistemu okolju. Rozman je dejala, naj starši otroke pospremijo peš in jih opozarjajo na pasti na poti, kasneje pa naj otrok v šolo pride sam, poleg fizične aktivnosti se otroci na poti lahko tudi podružijo.

Nela Halilović iz Inštituta za politike prostora je podrobneje predstavila projekt Za manj kot dva je avto doma in pozvala, naj vsi premislimo, katere so tiste poti, ki jih lahko opravimo peš. Pred 30 leti je 90 odstotkov otrok v šolo hodilo peš, danes jih 50 odstotkov pride v šolo z avtomobilom. Kar privede do začaranega kroga, saj so zaradi obilice avtomobilov v okolicah šole poti v šolo tudi manj varne. Hkrati avtomobili, ki pred šolo stojijo v prostem teku, kar trikratno povečajo koncentracije emisij na območju šole.