Reforma vinskega sektorja je začela veljati avgusta, ključna novost pa je spremenjen način črpanja evropskih sredstev za ureditev trga z vinom, je pojasnil Branko Ravnik z ministrstva za kmetijstvo.

S prihodnjim letom bodo sredstva že vnaprej razdeljena v t. i. nacionalne ovojnice, države pa lahko sredstva porabijo na podlagi petletnih programov, in sicer za tiste ukrepe, ki jim najbolj ustrezajo.

Slovenski sektor bo po novi reformi prejel več sredstev kot do zdaj, in sicer namesto 2,7 milijona evrov kar 3,5 milijona evrov, z leti pa se bo številka še večala, tako da bo Slovenija leta 2012 prejela 6,1 milijona evrov.

Iz ovojnice financiranje treh ukrepov
Slovenija bo sredstva prejela za prestrukturiranje vinogradov, promocijo na trgih tretjih držav in uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina. Od leta 2010 pa bo milijon evrov na leto namenjala za ohranjanje vinogradov na strmih legah.

Del ukrepov ostaja v domeni proračuna
Preostalih ukrepov Slovenija ne bo financirala iz "nacionalne ovojnice", ampak še naprej iz sredstev programa za razvoj podeželja in državnih pomoči. Med temi ukrepi sta prestrukturiranje predelovalnih zmogljivosti in zavarovalne premije.

Slovenija je določila nove vinske reforme že prenesla v nacionalno uredbo o ureditvi trga z vinom, kamor so poleg evropskih vključeni tudi ukrepi, financirani iz slovenskega proračuna. Med njimi so pomoč vinarjem pri sodelovanju na sejmih, tržne raziskave in svetovalne storitve.

Evropska sredstva se bodo dodeljevala na podlagi ukrepov, zato razpisi ne bodo potrebni. Do njih so med drugim upravičene družbe in kmetijska gospodarstva, ki povprečno proizvedejo najmanj 20 tisoč litrov vina zadnjih treh letnikov, oziroma družbe, registrirane za predelavo in stekleničenje vina.