Telesno kaznovanje otrok bo po predlogu prepovedano, saj to ne more biti eden izmed vzgojnih ukrepov, je po seji vlade povedala ministrica za družino Anja Kopač Mrak. Predlagani ukrep po njenem pojasnilu nikakor ni povezan s permisivno vzgojo. "Vzgoja je zahtevna, in ko govorimo o vzgoji, govorimo o pozitivnem starševstvu, katerega del ni telesno kaznovanje," je dejala.

Za namen preprečevanja nasilja zakonski predlog širi tudi opredelitev družinskih članov. V praksi se je namreč dogajalo nasilje med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, a jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij družinskih članov po veljavnem zakonu.

Kot družinski člani bodo zato med drugim upoštevani tudi osebe v partnerskem razmerju, osebe, katerih razmerje ali skupnost je že prenehala, ter novi partnerji ali otroci družinskih članov.

Nove opredelitve nasilja
Predlog širi tudi opredelitev nasilja v družini, saj bo kot nasilje upoštevana že grožnja z nasiljem, kot je denimo ustrahovanje. Fizično nasilje je po predlogu tudi prisiljevanje v delo ali prepovedovanje dela, spolno nasilje je tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi, pri ekonomskem nasilju pa so dodali neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana. Kot povsem nova oblika družinskega nasilja je dodano zalezovanje.

Natančneje se določajo možnosti za ukrepanje policije in sodišč. Sodišča bodo imela na voljo več mogočih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti otrok. Sodišče bo lahko ukrepe izreklo tudi na predlog centra za socialno delo, in ne le na predlog žrtve. Povzročitelja nasilja bo lahko napotilo v ustrezne programe, ob izreku ukrepov pa bo moralo določiti tudi denarno kazen ob morebitni kršitvi.

Med organe in organizacije, ki so dolžni podati prijavo o nasilju, so vključeni dodatni izvajalci storitev na področju socialnega varstva, zdravstva ter vzgoje in izobraževanja.