Premier je na posvetu o prekarnih oblikah na trgu dela, ki ga je organizirala vladna projekta skupina za to področje, poudaril, da je tak posvet prvi korak k zajezitvi prekarnih oblik dela, kjer so delavci glede na svoje zaposlene kolege prikrajšani za socialno varnost. Po nekaterih podatkih delo v netipični obliki opravlja okoli 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.

Sicer je Cerar poudaril, da popolne socialne varnosti ni in je ne more biti, opozoril pa je tudi na potrebo po fleksibilizaciji trga dela, kljub temu pa se je vlada že v koalicijski pogodbi zavezala, da bo vzpostavila varnejše okolje za delavce.

Po mnenju ministrice za delo družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak je vlada že naredila nekaj korakov v pravo smer in načelo "vsako delo šteje", po katerem se višajo stroški dela prekarnih oblik dela, je vodilo, ki ga bo vlada upoštevala še v nadaljnjih reformah, med drugim tudi davčni.

Kljub slabim razmeram na trgu dela, ki jih najbolj občutijo tisti, ki nanj še vstopajo, pa je po mnenju ministrice videti tudi nekaj pozitivnih premikov, med drugim z reformo trga dela, ki je že vplivala na višji delež zaposlenih, zlasti med mladimi. Obljubila pa je, da bo vlada še letos celovito uredila področje pripravništva, kjer so mladi pogosto prisiljeni delati brezplačno.

Prekarne oblike je spodbujala tudi država
Kljub zmernemu optimizmu ministrice pa je Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozoril na poteze odločevalcev, ki so pojav prekarnih oblik dela spodbujale. "Leta 2007 je bilo 417 subvencij za samozaposlene, dve leti pozneje pa jih je bilo 4.330," je opozoril Lukič in dodal, da je istega leta število samozaposlenih poskočilo za pet odstotkov. Drugi val povečevanja samozaposlenih pa se je zgodil leta 2013 in danes imamo v Sloveniji že 66 tisoč samozaposlenih.

A ta težava ni omejena na Slovenijo, opozarja Lukič, ki je med drugim poudaril, da je to tudi problem Evropske unije, ki ne nazadnje spodbuja projektno delo, ki postaja čedalje pogosteje nadomestek rednega delovnega razmerja.

Kritičen je bil tudi do dela inšpektorata za delo, ki bi po njegovem mnenju moralo dejavneje spremljati pojave prikritega delovnega razmerja. "Danes sem na enem izmed večjih študentskih servisov izvedel, da je na voljo 1.300 delovnih mest, pri čemer je večinoma povpraševanje za delo v strežbi. Prepričan sem, da je velika večina teh del takšnih, da vključuje izmensko delo v polnem obsegu in da bi inšpektorji ob nadzoru ugotovili marsikaj."

Neenotni in upogljivi
Večina udeležencev posveta je kot ključno težavo prekarnih delavcev izpostavila njihovo neenotnost in občutek nemoči, saj se ti le redko obrnejo na katero izmed institucij. "Prekarni delavci si težko predstavljajo svoj položaj na delovnem mestu čez dve, tri ali več let, zato ne morejo razviti stabilne kolektivne in individualne identitete," je opozoril Borut Brezar iz gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Čeprav prekarni delavci niso homogena skupina, saj vključujejo ljudi različne starosti in izobrazbe, najdemo pa jih tudi med migrantskimi delavci, pa so težave, s katerimi se spopadajo, pogosto zelo podobne. Večinoma jim ne pripadajo socialne pravice, morebitne zdravstvene težave gredo na njihov rovaš, spopadajo se z ekonomsko odvisnostjo, na sodišče pa se ne odpravijo, saj si težko privoščijo stroške dela, marsikdo pa se tudi boji, da bo na tak način prejel tudi stigmo in ga zaradi tega drugi delodajalci ne bodo želeli zaposliti.

Trg dela je še preveč prožen
Kljub temu pa je prekariat po mnenju Aleksandre Kanjuo Mrčela nekaj, kar je obstajalo že desetletja pod imenom "lumpenproletariat", zato je po njenem mnenju treba paziti pri uporabi pojma, ki nakazuje, da gre za nov pojav. Prav tako je po njenem mnenju mit, da imamo v Sloveniji težavo s segmentacijo trga dela, saj prekarne oblike slabšajo tudi položaj zaposlenih "Raziskave kažejo, da so v Sloveniji ljudje v podjetjih večinoma prestrašeni."

Kritična je bila tudi do izjave Cerarja, da je potrebna večja prožnost trga dela. "Sama takšna okrogla miza kaže, da imamo še preveliko prožnost dela." Njenega ugovora pa Cerar ni utegnil slišati, saj je skupaj z ministrico za delo posvet zapustil že v prvi tretjini.

Zakonodaja je, šepa pri izvajanju
V razpravo so bili vključeni tudi sekretarji pristojnih ministrstev, tako je sekretar Peter Pogačar poudaril, da imamo v Sloveniji zelo kakovostno zakonodajo, ki opredeljuje delovno razmerje in ne dopušča, da bi se delo opravljalo v drugačni obliki. Težava pa je v tem, da se zaplete pri izvajanju tega zakona.

"Ljudi moramo ozavestiti, da takšno ravnanje ni pravično," meni Pogačar, ki pravi, da je bilo v medijih mogoče zaznati javno objavljen zapis, v katerem je razkrito, da delavci v tej medijski hiši opravljajo delo brez pogodbe o zaposlitvi, pa kljub temu nista ukrepala niti inšpektorat niti sindikat novinarjev.

Inšpektorji na težave opozarjajo že deset let
Na izzive se je odzvala tudi Nataša Trček z inšpektorata za delo. "Mi imamo tako dobro zakonodajo, da na njeni podlagi lahko uredimo vse." Težava je v tem, da imamo v Sloveniji 200 tisoč poslovnih subjektov, pri čemer je 170 tisoč takšnih, ki imajo zaposlenih manj kot devet. V takšnih okoliščinah je nadzor nemogoč, tudi če bi jih je bilo na inšpektoratu več sto zaposlenih.

Težava pri nadzoru pa je tudi v tem, da je vsakega, ki se na inšpektorat obrne, strah, da bo delo izgubil. Opozorila pa je tudi na težave javnega sektorja, ki ima svoje omejitve v zakonodaji tako do zaposlovanja kot tudi do zaposlovanja tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev izobrazbe, pa delo kljub temu opravljajo kot samozaposleni. "Če nihče ne plačuje prispevkov, imamo vsi v državi slabšo socialno varnost."