Vlada je določila razrez odhodkov za prihodnje leto in leto za tem, ki sledijo ciljem, potrjenim tudi na ravni Evropske unije v programu stabilnosti.
Določila je največji mogoči obseg odhodkov na postavki integralnih sredstev. V letu 2014 ta znaša 7,861 milijarde evrov, v letu 2015 pa skoraj 7,953 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Realna ocena črpanja evropskih sredstev
Nekoliko več manevrskega prostora si vlada v tem trenutku pušča pri sredstvih EU-ja in pri namenskih sredstvih. Pri črpanju evropskih sredstev je treba po besedah Vraničarjeve upoštevati tako iztekajoče se trenutno večletno proračunsko obdobje in začetek novega obdobja 2014-2020. Ministrstva so zato dobila nalogo, da ocenijo realne možnosti črpanja za eno in drugo leto, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa mora kot organ upravljanja končne podatke finančnemu ministrstvu predložiti do 22. avgusta.
Glede skupne ravni odhodkov in prihodkov je državna sekretarka povedala, da želi vlada obseg odhodkov prihodnje leto ohraniti približno v okvirih sprejetega proračuna, to je pri 9,3 milijarde evrov. Prihodki pa naj bi okvirno znašali 8,25 milijarde evrov.
Rast BDP-ja napovedana za leto 2015
Za leto 2015 vlada načrtuje približno enako raven odhodkov kot prihodnje leto, prihodki pa naj bi bili nekoliko višji, saj se takrat v skladu z zdajšnjimi napovedmi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) že lahko pričakuje rahla rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Kje se bo rezalo?
Vlada je danes sicer določila tudi okvirni razrez po posameznih uporabnikih za obe leti. Gradivo je še interno in je odvisno od ukrepov po ministrstvih in od dogovora na ravni vlade ter od zmožnosti pri črpanju sredstev EU-ja. Vraničarjeva zato ni želela dati napovedi glede krčenja odhodkov po posameznih resorjih.
Dogovori s sindikati vključeni v predlog
Vlada pri pripravi proračunov upošteva že dosežene dogovore s sindikati javnega sektorja, morebitne nadaljnje dogovore pa bo vključila pozneje, je dejala državna sekretarka, ki prav tako ni želela komentirati, kaj bo vlada na današnjem sestanku predstavila sindikatom.
Proračuna v DZ do 1. oktobra
Nadaljevanje proračunske razprave je predvideno za konec avgusta, saj naj bi uporabniki do 23. avgusta že pripravili finančne načrte. Proračunska predloga bi vlada tako lahko pripravila že do 20. septembra, oba akta pa naj bi v DZ nato poslala do 1. oktobra, kot je to določeno z zakonom o javnih financah, je napovedala Vraničarjeva.
"Sprejeti rebalans je realen"
Glede letošnje proračunske realizacije pa državna sekretarka še naprej ocenjuje, da je sprejeti rebalans realen in da ga bo mogoče izpeljati v zastavljenih okvirih. Dejstvo, da je primanjkljaj po šestih mesecih dosegel že skoraj 1,3 milijarde evrov, medtem ko je za celotno leto predviden pri 1,5 milijarde, je komentirala z besedami, da dinamiki prihodkov in odhodkov nista usklajeni.
Na prvo polovico leta je tako odpadla večina odhodkov za servisiranje javnega dolga, zato je bil primanjkljaj sorazmerno višji, je sklenila Vraničarjeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje