Da vodstvom zdravstvenih zavodov izročijo preklice soglasij za nadurno delo, je glavni stavkovni odbor Fidesa soglasno sprejel 30. januarja, potem ko več pogajalskih sej z vladno stranjo ni prineslo bistvenega napredka. Foto: BoBo
Da vodstvom zdravstvenih zavodov izročijo preklice soglasij za nadurno delo, je glavni stavkovni odbor Fidesa soglasno sprejel 30. januarja, potem ko več pogajalskih sej z vladno stranjo ni prineslo bistvenega napredka. Foto: BoBo

Vlada je sprejela odlok, s katerim določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko Fides. "Cilj vlade je zaščita ljudi in njihovih temeljnih človekovih pravic, kot jih določa ustava," je na novinarski konferenci poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Med storitvami, ki jih bodo zdravniki morali izvajati, je ministrica naštela tudi storitve, na katere so pacienti napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajo zdravniških potrdil in bolniških listov, napotitve pacientov na nadaljnje zdravljenje in zagotavljanje informacij o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.

Odlok določa tudi, da bodo morali zdravniki v času stavke opravljati tudi storitve za vse ranljive skupine – invalide, osebe s posebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ter psihiatrične bolnike, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja, so v sporočilu za javnost po seji vlade pojasnili na ministrstvu.

Zdravniki bodo morali opravljati tudi storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih pacient uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih - pri zavarovalnicah in sodiščih. Morali bodo izdajati tudi potrdila za voznike motornih vozil ter opravljati storitve v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu.

Ministrica: Treba je spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi

"Zavedam se pomembnosti pravice do stavke, vendar pa ta mora biti sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati na drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami, kot sta pravica do zdravstvenega varstva in pravica do socialne varnosti – še zlasti pa ne pri naših najranljivejših prebivalcih, kot so invalidi in starejši," je poudarila ministrica. Kot je pojasnila, bo vladni odlok začel veljati v petek.

Sorodna novica URI Soča: Zdravniki obžalujejo težave invalidov, a bodo še naprej upoštevali zakon o stavki

Kot je pojasnila zdravstvena ministrica, se vlada z odlokom odziva na vse kršitve in prijave, ki so med stavko prišle na ministrstvo. Poudarila je omejitve dostopnosti invalidov do zdravstvenih pregledov, ki jih potrebujejo za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča namreč v ambulanti za voznike med zdravniško stavko doslej niso sprejemali pacientov, starih med 18 in 65 let, posledično pa so nekateri invalidi ostali brez veljavnih vozniških dovoljenj. "S takimi omejitvami je invalidom onemogočena vsakodnevna mobilnost in vključevanje v delo in nasploh v družbo. S tem se jim poslabša življenjski standard, poslabša se jim kakovost življenja. Zato stavka Fidesa nikakor ne more biti upravičen razlog za neizvajanje teh storitev," je poudarila ministrica.

Kot je dejala, se na ministrstvo obračajo tudi številni svojci stanovalcev domov za starejše občane, ki zaradi stavke niso prišli do informacij o zdravstvenem stanju svojih staršev. Kot je opozorila, to zanje predstavlja velike duševne stiske, zato je vlada v odlok vključila tudi to storitev. "Prav tako je v skladu z odlokom treba izvajati obravnavo pacientov z napotnico zelo hitro, glede na to, da Fidesova stavka traja že sedem tednov in da je čas njenega zaključka težko napovedati, bi odlašanje s temi storitvami pacientom lahko povzročilo resno zdravstveno škodo," je še poudarila Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, ali odlok vendarle ne posega v pravico zdravnikov do stavke, je ministrica na novinarski konferenci odgovorila, da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo in da je zakonska podlaga trdna. Poudarila je, da je treba spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi. "Ustavni sodniki bodo zagotovo prepoznali našo skrb za invalide in druge najranljivejše skupine," je dejala.

Fides: Vlada želi stavko omejiti na nezakonit način

Na vladni odlok so se že odzvali iz sindikata Fides, kjer pa so v nasprotju s prepričanjem ministrice določanje obsega zdravstvenih storitev z novim odlokom ocenili kot nezakonito. Prepričani so, da se z njim namreč posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. "V sindikatu Fides namreč ne vidimo pravne podlage, na kateri bi lahko vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa in s tem širila zakonsko določen obseg minimuma delovnega procesa," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, zakon o stavki sicer predvideva možnost, da se način zagotavljanja minimuma delovnega procesa določa lahko tudi z odlokom, vendar mora takšen odlok temeljiti na zakonu "Takšnega pooblastila pa ni ne v zakonu o zdravstveni dejavnosti in tudi ne v določbah zakona o zdravniški službi," so opozorili. Vladi tako očitajo, da se "očitno poslužuje nezakonitih postopanj in prisile za zaustavitev oziroma omejitev stavke".

Da za vladni odlok "ni videti pravne podlage", ocenjujejo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Izvajanje zdravniške službe po navedbah zbornice v času stavke določata zakon o zdravniški službi in zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa ne vsebujeta pooblastila vladi, da bi ta lahko z odlokom spreminjala oziroma širila nabor storitev, ki se morajo izvajati. Podrobnejše stališče bo zbornica podala, ko se bo lahko seznanila s sprejetim odlokom vlade, so sporočili. Ob tem so opozorili, da nikakršen odlok ne more nadomestiti 1200 zdravnikov, kolikor jih manjka v Sloveniji, da bi dosegli njihovo povprečno število v EU-ju.

Zveza organizacij pacientov pripravljena prevzeti vlogo mediatorja

Iz Zveze organizacij pacientov Slovenije so sporočili, da so pripravljeni prevzeti vlogo mediatorja med Fidesom ter vlado. Predlog za mediacijo so posredovali predsedniku vlade Robertu Golobu in predsedniku Fidesa Damjanu Polhu.

Predlog za mediacijo, pod katerega je podpisana predsednica zveze organizacij pacientov Štefanija Lukič Zlobec, so v zvezi pripravili tudi na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za tak korak so se odločili po tistem, ko sta tako vladna kot sindikalna stran javno izrazili pripravljenost na mediacijo. Tako ministrica za zdravje kot predsednik sindikata Fides sta v pogovoru za Val 202 v sredo namreč poudarila to možnost.

Ob tem so v zvezi spomnili na zatrjevanja obeh strani, da so jim pri iskanju izhoda v ospredju interesi pacientov. "Prosimo, da našo pobudo sprejmete kot znak naše zaskrbljenosti za razmere v zdravstvu in posledično položaj pacientov. Hkrati izražamo prepričanje, da smo sposobni prispevati k razrešitvi tega spora," so zapisali v predlogu. Vlogo mediatorja je zveza organizacij pacientov pripravljena prevzeti na način, "ki je opredeljen v kolektivni pogodbi zdravstva".

Iz sindikata Fides so sporočili, da ostajajo "odprti za vse oblike reševanja stavkovnih zahtev" in da bi bila "vključitev zunanjega neodvisnega mediatorja, torej nekoga, ki se do zdaj še ni postavil na nikogaršnjo stran, vsekakor dobrodošla".

Začetek uveljavljanja umikov soglasij zdravnikov za nadurno delo

Vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov se medtem pripravljajo na reorganizacijo, ki bo potrebna po tem, ko bodo v petek začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo zdravnikov, ki so se v okviru stavke odločili za to potezo. V zdravniškem sindikatu Fides so večkrat dejali, da se je za umik soglasij za nadurno delo odločila več kot polovica slovenskih zdravnic in zdravnikov. Na ministrstvu za zdravje pa so pred dnevi navedli, da je v bolnišnicah soglasja umaknilo približno 30 odstotkov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov zdravnikov.

Zdravniki bodo po uveljavitvi umikov soglasij – večinoma se bo to zgodilo v petek – po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha delali največ 48 ur na teden, kar pomeni do največ 8 nadur. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. "To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času," je pojasnil.

Nekatera vodstva zdravstvenih ustanov so kot protiukrep zdravnikom preklicala soglasja za delo pri drugih izvajalcih. Nekateri pa se za ta korak niso odločili. Vrstila so se namreč opozorila, da številni zdravniki dodatno delajo tudi v javnih ustanovah in s tem omogočajo njihovo delovanje. Ob preklicih soglasij za delo drugje bi bile tako oškodovane nekatere predvsem manjše bolnišnice, pa tudi nekateri zdravstveni domovi.

V UKC-ju Ljubljana soglasja umaknila dobra četrtina, v UKC-ju Mariboru tretjina

Vodstva bolnišnic sicer poročajo o različnem obsegu težav in izzivov ter posledično potreb po reorganizaciji. Ponekod bo delo potekalo skorajda nemoteno, drugje bodo organizirali izmensko delo, v mnogih bolnišnicah bodo odpadale nenujne storitve.

Iz UKC-ja Ljubljana, kjer je zaposlenih približno 1600 zdravnikov, so sporočili, da jih je pri njih soglasja za nadurno delo umaknilo 422. V zadnjih dveh tednih je nato 10 zdravnikov preklicalo umik soglasja. Ob tem so poudarili, da jim kljub stavki uspe v celoti zagotavljati nujno medicinsko pomoč in neprekinjeno zdravstveno varstvo v vseh organizacijskih enotah. Po mnenju predstojnikov posameznih organizacijskih enot jim bo omenjene storitve uspelo zagotavljati tudi po prekinitvi soglasij za delo prek polnega delovnega časa.

Sorodna novica Stavkovni zbor na UKC-ju Ljubljana: po 1. marcu lahko zmanjka kadra v specialističnih ambulantah

Če bo predstojnik posamezne organizacijske enote pri pripravi razporedov ugotovil, da ima potrebo po dodatnem, dopolnilnem delu zdravnika oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravnika, in če bo ugotovil, da zdravnik odklanja nadurno delo, pripravljenost in morebitne druge oblike dela pri delodajalcu, bo dolžan predlagati generalnemu direktorju odvzem soglasja za delo zdravnika zunaj UKC-ja Ljubljana, so še sporočili iz največje zdravstvene ustanove v državi.

V UKC-ju Maribor pa je soglasje za nadurno delo umaknilo 233 zdravnikov oz. slabih 33 odstotkov. Približno 20 zdravnikov je svoje umike sicer preklicalo, a nekateri umike še vlagajo. Tako se število zdravnikov, ki so umaknili soglasje, dnevno spreminja, so pojasnili. "Najbolj kritična je anesteziologija, kjer je sorazmerno veliko zdravnikov umaknilo soglasja, in to vpliva potem na delo na celotni kirurgiji, ker brez anesteziologov ni mogoče operirati," je ob robu sredine seje sveta UKC-ja Maribor pojasnil v. d. direktorja Vojko Flis. V petek, ko bodo preklici začeli veljati, še ne pričakuje večjih težav, ampak bodo posledice umika najverjetneje bolj vidne kakih 14 dni pozneje, je ocenil. Mariborski UKC je zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, odvzel soglasja za delo pri zasebnikih. Pušča pa jim soglasja za delo v javnih zdravstvenih zavodih. "Tam bi bila izjemna škoda, če bi zdravnikom umaknili soglasja," je dejal Flis.

Vodstvom z ukrepi za lažjo organizacijo na pomoč priskočila tudi vlada

Vlada je na seji pretekli ponedeljek predstavila tudi predloge ukrepov, namenjene vodstvom zdravstvenih ustanov za zagotavljanje delovanja zdravstvenega sistema po uveljavitvi umikov soglasij za nadurno delo. Na podlagi predlogov ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Sorodna novica Vlada bi po 1. marcu uvajala izmensko delo. Fides: Za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela.

V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike. Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja NMP-ja organizirali skupno dežurno mesto.

Prav tako je vlada sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Fides tudi prvemu naboru ukrepov očita nezakonitost

V sindikatu Fides so prepričani, da vladni predlogi ukrepov kažejo na veliko nepoznavanje razmer v zdravstvu. Uveljavljanje izmenskega dela vidijo kot pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela, so zapisali v odzivu.

Prav tako so zatrdili, da nekatere vladne ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora Fidesa z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za, denimo, organizacijo stalne pripravljenosti. To po navedbah sindikata pomeni, da bi bila takšna ravnanja delodajalcev nezakonita.

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel: Za zdaj ne vidim razloga, zakaj ne bi vztrajala

A vlada trdi, da predloge ukrepov ni pripravljala na osnovi pravilnika iz leta 2017, je pa iz njega uporabila del, ki govori o maksimalni obremenitvi, do katere je še dopustno napotiti zdravnika na pripravljenost na domu (do 25 odstotkov). Ta številka je namreč nastala na osnovi stroke in izkušenj, zato so jo porabili tudi v ukrepih, so zatrdili na ministrstvu za zdravje.

Ob tem so poudarili, da ne gre za ukrepe, ki bi kakor koli spreminjali obstoječo zakonodajo in obstoječa pravila, ampak gre le za povzetke zakonov z razlagami, ki lahko pomagajo direktorjem pri organizaciji dela. Vse, kar je zapisano v predlogih, je nastalo na podlagi veljavne zakonodaje – zakona o zdravstveni dejavnosti, zakona o zdravniški službi, zakona o delovnih razmerjih in zakona o stavki, so še poudarili.

Fides sicer stavka od 15. januarja. Med drugim sindikat zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.