Pred DZ-jem so dijaki izražali nestrinjanje s predlaganim zakonom o štipendiranju. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Pred DZ-jem so dijaki izražali nestrinjanje s predlaganim zakonom o štipendiranju. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Andreja Černak Meglič, SD
Predsednica odbora za delo družino in socialne zadeve DZ-ja Andreja Černak Meglič je zatrdila, da bodo dijaki iz socialno najšibkejših družin s sprejetjem novega zakona o štipendiranju prejeli več denarja kot do zdaj. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Protest dijakov zaradi štipendiranja po novem

V dijaški organizaciji (DOS) so na shodu pred državnim zborom, pred javno predstavitvijo mnenj o predlogu zakona o štipendiranju, ki jo pripravlja odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide, od vlade zahtevali, naj sistema štipendiranja ne spreminja. Pri spremembi zakona gre po njihovem mnenju za zahrbtno potezo predlagatelja, ki bo najbolj prizadel socialno najšibkejše dijake.
Aleš Kurnik, predsednik DOS-a, je na shodu pojasnil, da je po njihovem mnenju najbolj pereče to, da naj bi vlada z novim zakonom mladoletnim dijakom ukinila državne štipendije. Poudaril je, da je teh dijakov okoli 18.000, kar je po njihovih ocenah približno četrtina vseh dijakov v Sloveniji.

Višanje kriterijev za Zoisove štipendije
Nasprotujejo tudi predlogu zvišanja kriterijev za pridobitev Zoisove štipendije, ki so po Kurnikovih besedah že zdaj dovolj visoki, "višji kriteriji bi le zmanjšali število prejemnikov Zoisovih štipendij." Tretji razlog za nasprotovanje pa je prepričanje, da višji otroški dodatek ne more nadomestiti državnih štipendij. Ob tem je Kurnik povedal, da naj bi nadomestni otroški dodatek znašal 54 evrov, dijaška štipendija pa znaša 144 evrov "in razlika je očitna", še doda.

Država je dijakom že s sprejetim zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v zameno za odvzete državne štipendije dodelila otroški dodatek, ki pa po višini sredstev ni primerljiv z izgubljeno državno štipendijo.

"Dijaki ne bodo v ničemer prikrajšani"
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je zatrdil, da dijaki ne bodo v ničemer prikrajšani: "Višji otroški dodatek v celoti nadomesti višino državne štipendije, ostalo, vse tisto kar je še vezano na štipendije, subvencije za prevoz in prehrano, pa pridejo do dijakov po drugih poteh." Dodatek, ki naj bi nadomestil državne štipendije, bo po njegovih besedah odvisen od dohodkovnega razreda.

"Število štipendij se bo še povečevalo"
"V času te vlade se je število štipendij povečalo za 10.000, s sprejetjem predlaganega zakona pa se bo število štipendij še povečalo," je poudarila Andreja Černak Meglič, predsednica odbora za delo DZ-ja. Prejemek družine za mladoletnega dijaka se ne bo znižal, tisti iz socialno najšibkejših družin pa naj bi bil po spojitvi državne štipendije in otroškega dodatka prejeli celo več denarja kot do zdaj. Novi zakon omogoča, da dijak neposredno prejme ta denar, "če se bodo starši strinjali," pojasni Černak Megličeva.

Zatrdila je, da je namen predlaganega zakona vzpostavitev celovitega sistema štipendijske politike, ki je potreben zaradi transparentnosti dodeljevanja in boljšega izkoristka kadrovskih štipendij.

Bo država namenila več sredstev?
Protest so dijaki sicer izvedli pred javno predstavitvijo mnenj o spremembah tega zakona. Tudi na razpravi je bilo nato slišati največ pripomb na načrtovano ukinitev državnih štipendij za mladoletne dijake. Jure Ajdovec iz Študentske svetovalnice je tako poudaril, da otroški dodatek igra čisto drugo funkcijo, saj ga prejema družina in ne dijak, Černak Megličeva pa je ponovno poudarila, da se otroški dodatek lahko nakaže tudi na račun dijaka.

Maršenka Marksel iz Študentske organizacije Slovenije je pozdravila krep, da bo dijak oz. študent prejemal več štipendij hkrati, a dodala, da država kot kaže ne namerava nameniti več sredstev za štipendije, kot je bilo to obljubljeno, pač pa samo prerazporeja sredstva. Žiga Šmid iz mariborske študentske organizacije pa je opozoril, da povprečna ocena, ki je eden izmed pogojev za pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije, ni odraz nadarjenosti pač pa pridnosti. Hkrati pa v sistemu ni nobenih vzvodov, da bi nadarjenost še naprej razvijali, je dejal.

Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš pa je zatrdil, da bodo dijaki po novem zakonu o štipendiranju na boljšem ali vsaj na istem. Sicer pa dodaja, da je štipendija, ki jo sedaj prejemajo dijaki, sestavljena iz različnih delov, zato se ne moremo poljubno kombinirati različne elemente in potem operirati s številkami, ki ustrezajo določenim namenom.

Protest dijakov zaradi štipendiranja po novem