Sporazum
Skupni finančni učinki dogovora naj bi znašali 308 milijonov evrov. Foto: BoBo
Sporazum
Sporazum predvideva postopno povišanje plačnih razredov. Foto: BoBo

Pred današnjim podpisom dogovora o plačah v javnem sektorju je zbrane nagovoril premier Marjan Šarec. Med drugim se je zahvalil pogajalcem in poudaril, da "je bilo to, kar je bilo izpogajano, največ, kar se je dalo doseči". Po njegovih besedah so pokazali razum, ob tem pa je poudaril, da je "partnerstvo edina pot, ki lahko pripelje do uspeha". Poudaril je tudi, da sindikati in vlada niso nasprotniki, ampak so vsi skupaj "dolžni omogočiti ljudem, ki vsak dan delajo, človeka vredno življenje".

Z dokumenti, za podpis katerih so sindikati in vlada potrebovali kar dve uri, se določajo dvigi plač za večino zaposlenih, povišali pa se bodo tudi nekateri dodatki. Novega stavkovnega vala, ki so ga sindikati napovedovali za začetek decembra, tako ne bo. A za zdaj tudi še ni dogovora z vsemi sindikati. Vlada se še pogaja s policisti, ki so v stavki. Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in drugih pravic so skupno ocenjeni na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih.

Višji dodatki za nedeljsko in nočno delo
En plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, razen tistih, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja. Ti bodo pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom, zaposlenim na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, pa za tri.

Določene pa so tudi nekatere izjeme. V najvišjih nazivih v državni upravi, upravah pravosodnih organov in občinah bo povišanje nižje, kot sicer predvidevajo omenjeni pasovni dvigi. Višjega vrednotenja pa se lahko veselijo zaposleni z najvišjimi nazivi na delovnih mestih na področju kulture, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja.

Dodatnih dvigov bodo deležni tudi zaposleni na posameznih delovnih mestih, tako bodo na primer še za en plačni razred več dobili učitelji, ki opravljajo delo razrednika, ter nekatere medicinske sestre in babice na najzahtevnejših delovnih mestih. Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo pa bodo decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto.

Sindikat delavcev v pravosodju odstopil od podpisa
Tik pred podpisom stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja so v Sindikatu delavcev v pravosodju odstopili od podpisa. Vladi so dali tri mesece časa za izpolnitev obljub, sicer bodo zaostrili stavko. Od podpisa so odstopili tudi nekateri drugi sindikati.

Stavkovni odbor Sindikata delavcev v pravosodju je sprva napovedal, da se bodo udeležili podpisa aneksa. A so si premislili, ker so se po parafiranju stavkovnega sporazuma začeli množično oglašati člani sindikata in zaposleni v dejavnosti sodstva, ki podpisu stavkovnega sporazuma nasprotujejo. "Opozarjamo, da vlada ni popustila in uresničila niti ene stavkovne zahteve sindikata, da v sporazum ni želela vnesti nobene pisne zaveze, da bo dejansko uredila stanje v pravosodju, čeprav je bila k temu večkrat pozvana. Izkupiček pogajanj je tako le neuradna, pisna zaveza državne sekretarke ministrstva za pravosodje, da bo na ravni ministrstva in vrhovnega sodišča v prejšnjem tednu sklicala sestanek, do česar ni prišlo," svojo odločitev pojasnjujejo v sindikatu.

Vse navedeno po njihovi presoji kaže na to, da v primeru podpisa stavkovnega sporazuma ne gre realno pričakovati, da se bo dejansko pristopilo k reševanju zadev v sodstvu na obljubljen način. "Poleg tega se v primeru podpisa stavkovnega sporazuma odpovemo nadaljnjemu odpravljanju anomalij, pri čemer pa je jasno, da zgolj s splošnim pasovnim dvigom te v sodstvu nikakor niso odpravljene," so še pojasnili svojo odločitev. Ker nepodpis sporazuma tudi ne ogrozi doseženega splošnega, pasovnega dviga plač v javnem sektorju, so soglasno sklenili, da sporazuma ne bodo podpisali. Dajejo pa vladi tri mesece časa, da obljubljeno izpolni, v tem času pa so stavko zamrznili. Če napredka ne bo, napovedujejo njeno zaostritev.

Odstopili tudi v sindikatu ministrstva za obrambo
Tudi iz Sindikata ministrstva za obrambo so sporočili, da jih danes pri podpisu ne bo, in sicer "vse dokler ne bo uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski usklajena in potrjena na vladi skladno s parafiranim sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev".

Dogovora danes ne bodo podpisali niti predstavniki Konfederacije slovenskih sindikatov, ki združuje Sindikat vojakov Slovenije, Sindikat občinskih redarjev Slovenije, SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije in Sindikat finančno računovodskih uslužbencev plačne skupine J, ki sicer niso niti sodelovali v pogajanjih. Kot razlog so v današnjem sporočilu za javnost navedli, se dogovor in aneksi ne odpravljajo z zakonom o uravnoteženju javnih financ sprejetih varčevalnih ukrepov.