Vlada je pravkar dramatično zaostrila kazensko odgvornost funkcionarjev in javnih uslužbencev za oškodovanje javnih sredstev.
Popravek določbe o zunajzakonski skupnosti so sicer napovedale tudi stranke SDS, SNS in SLS, ki bodo z dopolnilom predlagale prostovoljno odločitev za registracijo zunajzakonske skupnosti. S tem bi se par po mnenju predlagateljev dopolnila izognil morebitnim pravnim zapletom ob dokazovanju statusa zunajzakonske skupnosti.
Spremenjeni predlog 4. člena Družinskega zakonika se zdaj glasi:
(1) Zunajzakonska skupnost je življenjska skupnost ženske in moškega, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, ter sta svojo svobodno voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali pa se jima v času trajanja takšne življenjske skupnosti rodi skupni otrok.
-
(2) Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo, razen če ni drugače določeno.
Koalicija že takoj po sprejetju dopolnila napovedala njegov popravek
Dopolnilo je dvignilo precej prahu v koalicijskih strankah, ki so že takoj napovedale, da bodo določbo popravile v tretjem branju. Z dopolnilom se bo člen glasil tako, kot se je sprva, saj bi bila po mnenju vlade takšna rešitev povsem neusklajena z nekaterimi zakoni, ki pravne posledice za zunajzakonske pare ne vežejo na pojem iz družinske zakonodaje.
Kot je znano, so poslanke in poslanci v drugem branju družinskega zakonika izglasovali "registracijo" samo za zunajzakonsko skupnost, in ne tudi za zunajpartnersko skupnost, s tem pa bi bili "heterospolni pari diskriminirani v primerjavi z istospolnimi pari".
Medtem je stranka LDS napovedala, da kompromisne različice zakonika, ki predvideva, da istospolni par lahko sklene partnersko, ne pa tudi zakonske skupnosti, ne bo podprla. To namreč pomeni, da istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji otroka drugega.
Na dnevnem redu tudi novela kazenskega zakonika
Vlada je obravnavala tudi predlog novele kazenskega zakonika. Največ sprememb je na področju gospodarskega kriminala, saj predlog sprememb zakonika podrobneje opredeljujejo pojme, kot so gospodarska dejavnost, lažni stečaj, stečajna goljufija in kazniva dejanja na račun javnih financ.
Kot so v obdobju, ko je bila novela v medresorskem usklajevanju, pojasnjevali na pravosodnem ministrstvu, je posebna skrb namenjena varstvu otrok, ki so bili žrtve kaznivih dejanj. Tako predlog sprememb dopolnjuje, spreminja ali na novo določa kazniva dejanja, s katerimi se sankcionira nasilje nad otroki. Hkrati pa se novosti predlaga tudi glede načina prestajanja kazni, v večji meri pa naj bi predlog upošteval tudi načelo humanosti.
Vlada je pravkar dramatično zaostrila kazensko odgvornost funkcionarjev in javnih uslužbencev za oškodovanje javnih sredstev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje