Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri, ki delujejo samostojno, ob tem pa so odgovorni državnemu zboru, ki ministre in predsednika tudi potrdi.

Naloga vlade je, da vodi, usmerja in usklajuje izvajanje politike države, ki jo določa državni zbor, ter zagotavlja izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov parlamenta, in sicer s sprejemanjem in predlaganjem političnih, pravnih, gospodarskih, finančnih, organizacijskih in drugih ukrepov. Ministri odločitve sprejemajo na sejah (rednih, izrednih in dopisnih), sklicuje pa jih predsednik vlade.

Pravni zastopnik Slovenije
Je tudi zastopnik Slovenije kot pravne osebe in upravlja z njenim premoženjem. Svoje delo izvaja oziroma izvršuje s pomočjo državne uprave, ki ima v Sloveniji nekaj čez 30.000 zaposlenih. Vladni kabinet pripravlja tudi predloge zakonov, predpisov in aktov, ki jih mora nato potrditi še državni zbor, in letni proračun, ki ga mora prav tako potrditi parlament.

15 ministrstev in 14 vladnih služb
V Sloveniji je vlada trenutno sestavljena iz 15 ministrstev, sicer pa ima v svoji sestavi še vladne službe, ki jih je 14. Vsi ti organi opravljajo naloge, za katere so pooblaščeni. Tudi ministrstva imajo svoje organe v sestavi, kot sta npr. Slovenska vojska ali policija, pri čemer prva deluje pod okriljem ministrstva za obrambo, druga pa pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Predstojnike teh služb potrjuje vlada sama.

Poleg ministra je na ministrstvih še ena politična funkcija, in sicer državni sekretar, ki lahko nadomešča ministra, sicer pa opravlja strokovno delo na širših zaokroženih področjih, odgovoren je ministru, imenuje pa ga vlada.

Generalni sekretar vlade
Za koordinacijske in strokovne naloge vlada ustanovi tudi urad predsednika vlade, ki ga vodi generalni sekretar vlade. Ta po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. V odnosu do vladnih služb, razen do Varnostno- informativne službe, Zavoda Republike Slovenije za statistiko in Službe vlade za zakonodajo, ima generalni sekretar enaka pooblastila, kot jih ima minister do organov v sestavi ministrstva.

Sestavljanje vlade
Po parlamentarnih volitvah, ki so vsake štiri leta, predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade. DZ ga izvoli z večino glasov vseh poslancev. Navadno predsednik države predlaga predsednika zmagovalne stranke.

Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov (46), lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

Predsednik vlade mora DZ-ju predlagati imenovanje ministrov, vsak kandidat za ministra pa se predstavi delovnemu telesu DZ-ja z istega delovnega področja, kakor je področje ministrstva, za katerega je predlagan. Poslanci nato glasujejo o vseh ministrih naenkrat (t. i. lista ministrov). Če lista ni izvoljena, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Če tudi ta lista ne dobi zadostne podpore, lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem kandidatu z liste glasuje posebej.

Nezaupnica in interpelacija
Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, skupaj s svojimi ministri pa mora opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

Ker je razreševanje posameznih ministrov v domeni DZ-ja, lahko nastane paradoksalna situacija, saj lahko predsednik vlade DZ-ju predlaga razrešitev ministra, nato pa parlamentarna večina razrešitev zavrne. Tudi zaradi tega so se v Sloveniji že pojavljali predlogi, da bi več pooblastil dali predsedniku države, ki bi imenoval in razreševal ministre, državni zbor pa bi odločal o nezaupnici celotne vlade oziroma bi po volitvah imenoval le predsednika vlade, ne bi pa spet ponovno glasoval še o ministrih, kot je zdaj pri nas.

Ustavna obtožba
Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. O neustavnem ravnanju odloča ustavno sodišče.