Peti protikoronski sveženj prinaša podaljšanje čakanja na delo za vse panoge, izjema so le proračunski uporabniki, ter ponovno izplačilo temeljnega dohodka samozaposlenim in mikropodjetjem, ki so imeli padec dohodka zaradi covida-19. Za zaposlene ureja nadomestilo plače za čas karantene ali varstvo otroka v karanteni, ki se s 50 % viša na 80 % plače.

Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, pa se s predlogom zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 tudi določajo ukrepi na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Dodatek za delo s covidnimi bolniki

Domovi za starejše in izvajalci zdravstvenih storitev bodo lahko zaposlenega prerazporedili k drugemu izvajalcu, pri čemer bo zaposleni predvidoma dobil 30 odstotkov višjo urno postavko. Dodatek za delo bo izplačan zaposlenim, ki delajo v neposrednem stiku z obolelimi s covidom-19.

Tri dni bolniške odsotnosti brez zdravnika

Uresničujejo tudi napoved, da bi zdravstvo razbremenili z uvedbo bolniške odsotnosti, ki ne potrebuje zdravniškega potrdila – zaposleni jo bo lahko izkoristil enkrat na leto za največ tri dni.

Milejše omejitve za gostince
Vladni in opozicijski predlog demografskega sklada

Sklad bo lastnik vse naložb

Predlog: Demografski sklad bi bil lastnik in ne samo upravljavec državnega premoženja

V demografskem skladu bodo združene vse strateške in portfeljske naložbe države, ki jih upravljajo (para)državni upravljavci. Izjema naj bi bila državna energetska podjetja in pa upravljavec avtocest Dars. Vrednost naložb v skladu bi bila v takem primeru nekaj več kot 8,5 milijarde evrov.

"S predlogom zakona bi radi poenostavili strukturo upravljanja, jasneje opredelili namen in merila upravljanja državnih naložb ter zagotovili večjo donosnost iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti," so navedli v vladnem uradu.

Demografski sklad bi tako nadomestil dozdajšnje državne upravljavce naložb oz. premoženja – Slovenski državni holding, Kapitalsko družbo, Družbo za upravljanje terjatev bank, DSU, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Modro zavarovalnico.

Sindikati zapustili sejo socialnih partnerjev

Nekaj zdravstvenih tem pa je ostalo neusklajenih s socialnimi partnerji. Predstavniki sindikatov so zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri so usklajevali predlog petega protikoronskega zakona, ki ga na seji že obravnava vlada.

Predsednik Sindikata Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da "na vladni strani ni bilo pripravljenosti, da se uskladijo še preostali členi, ki so ostali odprti". Sindikati so predstavnikom vlade, ki so se udeležili seje, predlagali, da vlada danes sprejme le tiste ukrepe, ki so bili usklajeni s socialnimi partnerji, pri drugih pa nadaljujejo pogajanja in usklajevanja. Predlog so socialni partnerji začeli usklajevati v ponedeljek.

"Stališča vlade do tega vprašanja niti do drugih vprašanj, do katerih bi se vlada morala opredeliti, danes nismo dobili. Še več, nekateri členi, ki so bili po našem razumevanju že zaprti, so se danes znova vrnili na mizo," je dejal.

Med odprtimi zadevami je poudaril vprašanje nacionalnega razpisa, ki bo zasebnikom v zdravstvu omogočil, da sodelujejo pri izvajanju storitev, financiranih iz javnih sredstev. Nasprotujejo tudi sistemu, ki bi zunaj plačnega sistema omogočil nagrajevanje le določene skupine v zdravstvu. Niso se strinjali niti s pogoji za izplačilo nadomestila za čakanje na delo. Potem ko so sejo ESS-ja zapustili predstavniki sindikatov, se je ta tudi končala.

Cigler Kralj: Večina členov usklajena

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob prihodu na večerno sejo vlade v odzivu na odločitev sindikatov obžaloval, da so se predstavniki delojemalcev po "okoli 20 urah pogajanj na pogajalski skupini" odločili za tak korak. Po njegovih besedah je bilo skoraj štiri petine členov usklajenih, kar vidi kot "zelo dober uspeh".

Njegov predlog sklepa je bil, da so se na ESS-ju z osnutkom zakonskega predloga seznanili in da vladi priporočajo, da predloge socialnih partnerjev čim bolj upošteva. A sindikati s tem niso bili zadovoljni in so želeli, da pogajanja nadaljujejo.

Vlada obravnava ukrepe za omilitev posledic epidemije

Zadovoljstvo delodajalcev

"Zadovoljni smo, da se čakanje na delo ne samo podaljša, ampak se podaljša ne glede na panogo," pa je po seji zakonski predlog vlade ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. Izredno prizadeta namreč niso le podjetja iz turističnega in prevoznega sektorja, temveč tudi nekatera izvozno usmerjena podjetja oz. podjetja, ki imajo nekatere druge posebnosti.

Tudi Smole ni zadovoljen s celotnim izkupičkom pogajanj. Delodajalci so pričakovali, da bo vlada glede na napovedi in razmere zaradi epidemije koronavirusne bolezni 19 zamrznila rast minimalnih plač, saj je vsak dvig trenutno zanje nesprejemljiv.

Nezadovoljen je tudi z neurejenostjo dela na daljavo, ki je v času epidemije pridobilo veljavo, vendar pa bi moralo biti urejeno na do delodajalcev in zaposlenih prijaznejši način.

Razmeram bi morali prilagoditi tudi razporejanje dopusta in delovnega časa, da bi delodajalcem olajšali delo. "V času, ko bo delovnih mest vse manj, bi morali rešiti tudi vprašanje delavcev, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, pa še nadaljujejo delo," je dejal.

Strinja se s predstavniki vlade, da se mudi s sprejetjem nekaterih ukrepov, ki so vezani na začetek veljavnosti, kot je čakanje na delo.

"Vendar pa je odprta še vrsta vprašanj, ki nimajo te časovne komponente. Pričakujemo, da se bo takoj po sprejetju tega zakona začelo usklajevanje za šesti protikoronski sveženj," je poudaril. Tako bi imeli po njegovih besedah dovolj časa, da predlogov ne uskladijo le z vlado, temveč tudi s sindikati.