Dodatek za delo zdravstvenih in socialnih delavcev, ki delajo neposredno s covidnimi bolniki oz. v rdečih conah, naj bi znašal 50 odstotkov bruto osnovne urne postavke. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Dodatek za delo zdravstvenih in socialnih delavcev, ki delajo neposredno s covidnimi bolniki oz. v rdečih conah, naj bi znašal 50 odstotkov bruto osnovne urne postavke. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

Na področju zdravstva naj bi se vlada v petem zakonu, namenjenem omilitvi in odpravi posledic covida-19 na področjih zdravstva, dela, socialnega varstva in gospodarstva, odločila skrajšati čakalne vrste za nekatere vrste posameznih storitev z nacionalnim razpisom, za katerega naj bi zagotovili denar iz slovenskega ali evropskega proračuna ali prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Načrtovan naj bi bil tudi dodatek za delo zdravstvenih in socialnih delavcev, ki delajo neposredno s covidnimi bolniki oz. v rdečih conah. Ta naj bi znašal 50 odstotkov bruto osnovne urne postavke.

Obvezne maske zunaj, kjer je več ljudi, merjenje temperature, spremenjen obratovalni čas gostiln

Vlada naj bi tudi sofinancirala vzpostavitev enomesečne zaloge osebne varovalne opreme javnim zdravstvenim zavodom in jim sofinancirala nakup medicinske opreme. Javnim zdravstvenim zavodom, ki zaradi zdravljenja pacientov s covidom-19 niso mogli izvajati pogodbenih obveznosti z zavodom za zdravstveno zavarovanje, pa naj bi se iz proračuna zagotovilo povračilo sredstev v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 in realizirano vrednostjo programa v letu 2020. Tudi v socialnih zavodih naj bi vlada sofinancirala zagotavljanje zaščitne opreme, z zakonom pa naj bi uredila tudi možnost začasne razporeditve kadrov med izvajalci.

Nadomestilo za starše otrok v karanteni

Za starše otrok do 5. razreda, ki jim je odrejena karantena oz. ne morejo v vrtec ali šolo, naj bi vlada predlagala nadomestilo v vrednosti 80 odstotkov osnove.

Podaljšanje čakanja na delo

Med predlaganimi ukrepi je tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo za določene panoge do konca leta. Gre za delodajalce s področja turizma, sejmov, industrije dogodkov, pa tudi za avtobusne prevoznike, ki jim bodo prihodki letos glede na lani upadli za več kot 30 odstotkov.

Temeljni dohodek za samozaposlene

Vlada naj bi bila tudi pripravljena znova zagotoviti mesečni temeljni dohodek samozaposlenim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu; natančneje naj bi šlo za 40-odstotni upad prihodkov v letošnjem glede na lansko leto. Tem samozaposlenim naj bi za mesece od oktobra do decembra zagotavljala po 700 evrov in jih oprostila plačila prispevkov. V primeru karantene naj bi država samozaposlenim delno povrnila izgubljeni dohodek v višini 350 evrov.

Na osnutek naj bi svoje pripombe že dali predstavniki delodajalcev, z njimi so, sodeč po današnjem sporočilu za javnost, zadovoljni tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Zadovoljni smo, da je vlada našim pobudam prisluhnila in bo poskrbela tudi za najranljivejše skupine v gospodarstvu. Narediti moramo vse, da si slovensko gospodarstvo čim prej opomore in da ohranimo delovna mesta. Ta trenutek je zato podpora vlade še toliko bolj pomembna," je zapisal predsednik OZS-ja Branko Meh.

So pa v zbornici opozorili še na nekatere njihove predloge, ki jih vlada očitno ne namerava uslišati. Tako so, denimo, predlagali, da bi v letu 2021 minimalna plača znašala 940,58 evra.

Kadrovske odločitve

Vlada je izdala odločbo, s katero Uroša Urbanijo z 21. septembrom imenuje za direktorja urada vlade za komuniciranje (Ukom) za pet let, torej najdlje do 20. septembra 2025, z možnostjo ponovnega imenovanja. Urbanija sicer trenutno to funkcijo že opravlja kot vršilec dolžnosti.

Z 21. septembrom je vlada na čelo javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit) za vršilca dolžnosti imenovala Tomaža Kostanjevca. S tega položaja se poslavlja Ajda Cuderman, ki odhaja na mesto državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu.

Vlada je s 23. septembrom do imenovanja generalnih direktorjev po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šestih mesecev, za vršilko dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo ponovno imenovala Jelko Pirkovič in Damjana Damjanoviča za v. d. generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost.

Vlada je za kandidata za predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za medije imenovala dolgoletnega nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Zunanjemu ministrstvu je naložila, naj izpelje postopek za napoved kandidature.