Ob začetku dvodnevnega mednarodnega posveta Identiteta katoliške šole v novi Evropi, ki poteka v ljubljanskem Zavodu sv. Stanislava, je dejal, da je poslanstvo te šole podajanje evangelskih vrednot, obiskujejo pa jo lahko tudi otroci drugih religij ali sploh neverni.

Cerkev bo sicer predlagala, ne bo pa vsiljevala svojega sporočila. Po Rodetovem mnenju ima država etatistično pojmovanje šole, saj preveč posega v notranji šolski sistem, ki je sistem civilne družbe.

Toliko opevana nevtralnost šole ni nič drugega kot volja izriniti iz vzgoje vse, kar spominja na boga, pojmovanje človeka kot ateističnega bitja pa je nadvse dvomljiva podmena, je še dejal Rode.

Rode je sicer v predavanju govoril tudi o zgodovini katoliškega šolstva od propada rimskega imperija do danes, osredotočil pa se je na tri dokumente Kongregacije za katoliško vzgojo iz leta 1977, 1988 in 1997.

Po drugem vatikanskem koncilu (leta 1965) so se pojavila vprašanja o smiselnosti in pomenu katoliških šol, prvi dokument kongregacije pa odgovarja, da kulturni pluralizem Cerkev še bolj sili k delovanju na področju vzgoje. Rode je dokument povzel z besedami, da želi Cerkev oblikovati močne osebnosti, ki bodo sposobne kljubovati moralnemu relativizmu.

Mariborski pomožni škof Anton Stres je dejal, da morajo katoliške šole otroke usposabljati v smislu vsesplošne solidarnosti, ki zagotavlja, da se globalizacija ne bo spremenila v grožnjo človeštvu.

Posvet so organizirali ob 10-letnici ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije. Predstavniki katoliških in državnih šol iz desetih evropskih držav bodo predstavili izkušnje in skušali najti odgovor na vprašanje, kakšna bi morala biti katoliška šola, ne glede na različna družbena, politična in zgodovinska okolja.

Govorili bodo tudi o tem, ali katoliške šole dosežejo svoj namen, če izpolnijo pričakovanja staršev in otrok ter če hkrati zadostijo pričakovanjem Cerkve.

Posvet je odprl beneški patriarh, kardinal Angelo Scola, s predavanjem o sodobnih miselnih tokovih, družbenih razmerah in katoliški šoli v Italiji. Poleg slovenskih predstavnikov bodo na posvetu spregovorili še predstavniki Hrvaške, Češke, Nemčije, Nizozemske, Francije, Bosne in Hercegovine, Irske, Avstrije, Anglije, Poljske in Danske.