Predsednik vlade Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Predsednik vlade Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Ne vidim razloga, da bi dajali skoraj 800 milijonov evrov posojil in poroštev državam, če ne moremo zagotoviti, da bomo ta denar dobili nazaj.

Borut Pahor, predsednik vlade
Katarina Kresal
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (LDS) uživa Pahorjevo zaupanje. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Pahor na vprašanje, kako se odsotnost DeSUS-a občuti pri delu vlade
Vlada bo pomagala Portugalski

Slovenija bo podprla sodelovanje v okviru garancij za posojila Portugalski, je po redni tedenski seji vlade dejal predsednik vlade Borut Pahor. Ker gre za poroštvo, država denarja ne bo neposredno nakazala, temveč le garantira za primer, če Portugalska ne bo zmogla vračati. Odločitev sicer še ni formalno potrjena, saj bodo o tem odločali še ministri Evropske unije, a Pahor pričakuje, da bo.

Napovedal je tudi, da v kolikor Grčija po poročilu strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. Evropske komisije, ki bo objavljeno 18. maja, ne bo izpolnjevala obveznosti po pogodbi, Slovenija tej državi ne bo nakazala tretje tranše posojila, ki znaša 73 milijonov evrov (prvi dve že izplačani znašata 207 milijonov evrov). Strokovnjaki so namreč pričeli pregled grških javnih financ in strukturnih reform, h katerim se je zavezala v zameno za finančno pomoč.
Skupno Grčiji in Sloveniji: Opozicija in koalicija trdno na svojih bregovih

Pri tem je premier poudaril, da grški javni dolg znaša 160 odstotkov BDP-ja, slovenski pa le 39 odstotkov, a sta državi podobni na enem področju: Nujnosti reform, ki jih blokira opozicija. Tudi v Grčiji sta tako koalicija kot opozicija vsaka trdno na svojem bregu, kar daje državam posojilodajalkam, finančnim trgom in bonitetnim agencijam zelo slabo sporočilo, da Grčija ni reformno sposobna. Po drugi strani pa Slovenija zaenkrat še izpeljuje reforme in je na varni strani radarja, je pomiril Pahor.

Slovenska pomoč Grčiji, Irski in Portugalski, ki je deloma v obliki posojil, deloma v poroštvih, bo tako skupno znašala okoli 800 milijonov evrov, kar predstavlja okoli 2 odstotka našega bruto domačega proizvoda (BDP-ja). Pahor ne želi špekulirati, ali bo pomoč prek mehanizma za stabilnost evra potrebna še kakšni državi, a tega ni težko uganiti, je dejal.

Kresalovi zaupa
Pahor je posredno zanikal Jelinčičeve navedbe, da bo še razmislil, "kaj storiti s Katarino Kresal" - na tem delu pogovora z Jelinčičem očitno ni bil prisoten, se je pošalil. Poudaril je, da Kresalova ostaja ministrica za notranje zadeve, ker uživa njegovo zaupanje in svoje delo dobro opravlja.

Zaključek kroga pogovorov z opozicijo
V seriji srečanj s predstavniki opozicije ga čaka še srečanje s predsednikom SDS-a Janezom Janšo. Pahor je o tem dejal, da je do zdaj naletel na posluh za zadeve, ki presegajo mandat te vlade in isto pričakuje od tega srečanja, ki ne bo potekalo "pod lučmi žarometov". Treba je najti način, kako preseči politično napetost in nestabilnost, da ta ne bo škodovala nacionalnim interesom, meni premier.

Ne vidim razloga, da bi dajali skoraj 800 milijonov evrov posojil in poroštev državam, če ne moremo zagotoviti, da bomo ta denar dobili nazaj.

Borut Pahor, predsednik vlade
Pahor na vprašanje, kako se odsotnost DeSUS-a občuti pri delu vlade
Vlada bo pomagala Portugalski