Varuhinja človekovih pravic si je predlog natančno ogledala in dejala, da v velikem delu sledi pripombam, ki jih je varuh podajal in obravnaval v prejšnjih letnih poročilih. V uradu varuhinje bodo spremembo zakona podprli, če bo njihova podpora zakonodajalcu pomembna, je dodala varuhinja.

Ob tem je varuhinja opozorila, da ima občutek, da pojav sovražnega govora pri ljudeh ni dovolj poznan in da ljudje, tudi ko so žrtve sovražnega govora, sami ne morejo podati ovadbe, ker je zakonodaja tako napisana.

Spremembe, ki jih je predstavila poslanka Zaresa, sovražni govor označujejo kot kaznivo dejanje, kaznovano pa naj bi bilo še spodbujanje sovraštva zoper osebe na podlagi drugih osebnih okoliščin.

Prizadeti sami kaznivega dejaja ne morejo preganjati
Pravnik v uradu varuhinje Boštjan Vernik pa je dejal, da ta kazniva dejanja lahko pred sodiščem preganja le država in le državno tožilstvo je tisto, ki lahko vloži obtožni predlog. Če se tožilstvo odloči, da pregona ne bo prevzelo, pa prizadeti nimajo možnosti, da bi sami preganjali kaznivo dejanje, je dodal Vernik.

Majda Širca pa je opozorila na poročila Evropske komisije za boj proti nestrpnosti in rasizmu znotraj Sveta Evrope, v katerih je komisija večkrat opozarjala, da v Sloveniji, tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje, skoraj ni obsodbe na tem področju. Ob tem je dodala, da je bilo kar nekaj tovrstnih primerov, kjer pa sodne obravnave ni bilo, po njenem mnenju morda tudi zaradi sedanjega 300. člena kazenskega zakonika.