Za TV Dnevnik je dopisnik Lojze Kos iz Celovca poročal o neuradnih informacijah (pogajalci tudi po večurnih pogajanjih iz "hermetično zaprtih prostorov" niso stopili pred sedmo silo), da naj bi bil dosežen dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih tabel. Obenem naj bi bil sprejet tudi dogovor o sistemskem financiranju manjšinske glasbene šole, vrtcev in podobnih organizacij.

Zapletlo naj bi se sicer pri določitvi območij, upravičenih do postavitve dvojezičnih tabel. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler naj se ne bi strinjal z uvrstitvijo posameznih območij na seznam - tudi takšnih, ki jih je kot dvojezične opredelilo avstrijsko ustavno sodišče -, s čimer naj bi nekako posegal v odločbo ustavnega sodišča.
To je bil že četrti krog pogajanj med avstrijsko zvezno vlado, deželno vlado avstrijske Koroške in predstavniki koroških Slovencev. Vodi jih avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, slovensko manjšino pa zastopajo tri krovne organizacije manjšine, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS).

Manjšina sprejela memorandum o skupnih stališčih
Pred tokratnimi pogajanji so manjšinske organizacije sprejele memorandum o skupnih stališčih, pri njihovi pripravi pa je sodelovala tudi edina politična stranka koroških Slovencev Enotna lista. Vsebina memoranduma javnosti ni znana, poleg rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov pa naj bi vseboval še druge ukrepe za zaščito koroških Slovencev.

Na zadnjih pogajanjih 1. aprila v Celovcu je bil predstavljen predlog dogovora, po katerem naj bi dvojezične napise postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. To naj bi pomenilo okoli 150 do 160 naselij z dvojezičnimi oznakami.

"Sprejemljiva le rešitev, ki jo bo podprla manjšina"
Ureditev naj bi začela veljati do 30. septembra letos v obliki ustavnega zakona, dogovor pa naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo in dvojezične otroške vrtce.

Avstrijska stran je kompromis pozdravila, manjšina pa je bila z njim nezadovoljna. Proti predlogu so se izrekli predvsem v NSKS-u. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in uradna Ljubljana pa so večkrat poudarili, je zanje sprejemljiva samo tista rešitev, ki jo bodo podprle vse tri politične organizacije koroških Slovencev, ki bo v skladu z avstrijsko državno pogodbo in odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča.

NSKS bi več dvojezično označenih naselij
Za NSKS bi bilo sprejemljivo 175 dvojezično označenih naselij, strinjali pa so se z nadaljevanjem pogajanj. Zavzemali naj bi se tudi za popravke pri predlagani ureditvi za rabo slovenščine na uradih.

Zakonski osnutek naj bi namreč prinašal celo poslabšanje glede na sedanje stanje, slovenščina na uradih pa ne bi bila dovoljena niti v občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 sprejelo ustrezno rešitev.

Predsednik ZSO-ja Marjan Sturm pa je dejal, da dogovor sicer ni to, kar je pričakoval, saj je računal na nekoliko več širokogrudnosti. Je pa privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme". Do zdaj je manjšina vedno zahtevala svoje pravice, večina pa jih ni zagotovila. Z zdaj doseženim kompromisom bi lahko presegli ta razkorak, je prepričan Sturm.