Informacijska pooblaščenka poudarja, da zagovarja pravno državo, zaradi česar med različnimi osebami ne more delati izjem. Foto: MMC RTV SLO
Informacijska pooblaščenka poudarja, da zagovarja pravno državo, zaradi česar med različnimi osebami ne more delati izjem. Foto: MMC RTV SLO
NLB je kljub visokem državnem deležu pravna oseba zasebnega prava in zato zanjo ne veljajo določitve zakona o dostopu informacij javnega značaja. Foto: MMC RTV SLO

Osebno sem pred nekaj meseci predlagala Ministrstvu za javno upravo spremembo zakona v smeri, da iz vidika javnega interesa in v interesu preglednosti poslovnanja določi javnost prejemkov članov in predsednikov uprav podjetij, ki so v večinski lasti Republike Slovenije.

Nataša Pirc Musar

Glavni greh ni na medijih, ampak na tistih ljudeh v NLB-ju, ki so ta podatek posredovali v javnost.

Nataša Pirc Musar
V poslanski skupini menijo, da bi morali informacijskega pooblaščenca izbirati na javnem razpisu. Foto: MMC RTV SLO

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je za MMC dejala, da absolutno ne misli odstopiti, "saj zagovarjam pravno državo in ne Teksasa." Sicer spoštuje SDS-ovo poslanko Evo Irgl, a ona govori s političnimi argumenti, sama pa s pravnimi. Sama bi si raje želela, da bi bili politični argumenti bliže pravnim.

Pirc Musarjeva poudarja, da je pogodba Marjana Kramarja v celoti varovan osebni podatek, saj se vsak člen nanaša na posameznika. Pri tem dodaja, da je treba ločiti pravne osebe zasebnega prava od pravnih oseb javnega prava.

Ne glede na državni delež je NLB je namreč pravna oseba zasebnega prava, zakon o dostopu informacij javnega značaja pa zavezuje le javni sektor. Za javno objavo plač v zasebnem pravu zato potrebujemu ali podlago v zakonu ali pa privolitev posameznika.

Osebno predlagala spremembo zakona
Informacijska pooblaščenka dodaja, da je "osebno pred nekaj meseci predlagala Ministrstvu za javno upravo spremembo zakona v smeri, da iz vidika javnega interesa in v interesu preglednosti poslovanja določi javnost prejemkov članov in predsednikov uprav podjetij, ki so v večinski lasti Republike Slovenije."

Dokler takšne podlage v zakonu ni, pa v urejeni državi veljajo stroga pravila o varovanju o osebnih podatkov. "Ker se ukvarjam s temeljnimi človekovimi pravicami, je osnovno načelo našega dela načelo nedskriminacije, kar pomeni, da bom kot pooblaščenka striktno varovala podatke tako revnih kot bogatih in ne bom delala razlik."

Glavni greh ni na medijih, ampak na tistih, ki so podatek posredovali
Informacijo, da naj bi zahtevala umik pogodbe le s spletne strani Financ, pa absolutno zanika, saj so urgirali tudi proti spletni strani Žurnala in Dela. Z mediji sicer ni imela nikakršnih težav, saj so sporne pogodbe umaknili takoj po njenem posredovanju.

Zavedati pa se je treba, "da glavni greh ni na medijih, ampak na tistih ljudeh v NLB-ju, ki so ta podatek posredovali v javnost." Ko namreč enkrat podatek pobegne iz zbirke osebnih podatkov, niti informacijski pooblaščenec ne bo zmogel vrniti zadeve v ničto točko, lahko samo blaži razpečevanje podatkov naprej.

"Mi smo najbolj pazljivi na internet, ker je globalen in tam stvari ostanejo večno." Zdaj se bodo v uradu osredotočili na varovanje podatkov v NLB-ju, prav danes pa so tudi uvedli postopek inšpekcijskega nadzora.

SDS: Nekatere poteze pooblaščenke škodljive za državo
Iz poslanske skupine SDS-a pa so sporočili, da je informacijska pooblaščenka dokazala, da so bile nekatere njene poteze, ki jih je storila v prejšnjem mandatu, za državo in državljane škodljive.

"Poleg oviranja dela varuha konkurence pri preiskovanju monopolistov, preprečitve preiskave glede tako imenovane Washingtonske depeše, izjav glede prisluškovanja tujemu državniku in ne nazadnje omogočitev iznosa dela dokumentacije ene izmed preiskovalnih komisij iz varovanih prostorov tega Državnega zbora RS na njen urad, kar se je zgodilo v začetku tega mandata, pa smo priča še umiku pogodbe gospoda Marjana Kramarja iz javnosti. Zakaj gospa informacijska pooblaščenka ni ravnala enako ob objavi pogodbe predsednika uprave Vzajemne leta 2002?"

SDS: Informacijski pooblaščenec naj se imenuje prek javnega razpisa
Zaradi tega niso podprli predloga predsednika republike za njeno vnovično imenovanje. Prav tako niso predlagali nobenega drugega kandidata, ker se jim samo imenovanje ne zdi primerno. V poslanski skupini namreč menijo, da bi bilo bolje, "če bi z javnim razpisom ali javnim pozivom omogočili prijavo na mesto funkcije informacijskega pooblaščenca vsem, ki izpolnujejo pogoje in ki so kompetentni, da to nalogo lahko opravljajo neodvisno od politike, strokovno in suvereno."

A. M. /B. K.

Osebno sem pred nekaj meseci predlagala Ministrstvu za javno upravo spremembo zakona v smeri, da iz vidika javnega interesa in v interesu preglednosti poslovnanja določi javnost prejemkov članov in predsednikov uprav podjetij, ki so v večinski lasti Republike Slovenije.

Nataša Pirc Musar

Glavni greh ni na medijih, ampak na tistih ljudeh v NLB-ju, ki so ta podatek posredovali v javnost.

Nataša Pirc Musar