Danijel Krivec (SDS) in Jožef Horvat (NSi) na predstavitvi zahteve za parlamentarno preiskavo. Foto: BoBo
Danijel Krivec (SDS) in Jožef Horvat (NSi) na predstavitvi zahteve za parlamentarno preiskavo. Foto: BoBo

S parlamentarno preiskavo, ki jo zahteva koalicija, bodo preiskovali stanje, ravnanje, zaloge, naročila in nabave zaščitne in kritične medicinske opreme za učinkovito zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi ter delovanje institucij in nosilcev javnih funkcij v zvezi s pravočasno zajezitvijo epidemije novega koronavirusa oz. bolezni covid-19.

Preiskovali bodo dogajanje od 1. februarja, ko je bila torej na oblasti še vlada Marjana Šarca, do 30. aprila letos. Epidemija novega koronavirusa oziroma covida-19 je bila, kot je znano, razglašena 12. marca, 13. marca pa je prisegla vlada Janeza Janše.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je ob predstavitvi zahteve dejala, da so v stranki čakali, kdaj bo opozicija vložila zahtevo za preiskovalno komisijo, in že v ponedeljek jasno napovedali, da bodo prispevali svoje podpise. "Opozicija že 14 dni napoveduje to komisijo, v SMC-ju pa smo mnenja, da je to treba opraviti čim prej, in ne bomo več čakali," je pojasnila, zakaj je koalicija pohitela za zahtevo po preiskovalni komisiji.

Podobno je povedal vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat. "Čakali smo, a besedila opozicije za pobudo ni bilo," je dejal. "Skrajni čas je, da se razprava o nabavah opreme preseli v DZ," je k sodelovanju povabil kolege iz opozicije. Danijel Krivic (SDS) pa je ob tem poudaril, da je parlamentarna komisija orodje DZ-ja, v kateri lahko sodelujejo vsi poslanci. "Pomembno je, da komisija opravi svoje delo kakovostno in da sprejme ustrezne zaključke," je poudaril in tudi on povabil v preiskavo kolege iz opozicijskih poslanskih skupin.

Koalicija je z vložitvijo zahteve prehitela opozicijo, saj so
Koalicija je z vložitvijo zahteve prehitela opozicijo, saj so "čakali in čakali, a besedila ni bilo". Foto: BoBo

Sluga je pojasnila še, da v SMC-ju želijo, da "deležniki dobijo priložnost, da argumentirajo in dokažejo svoje delovanje glede nabav. Želim, da se na mizo dajo vsi argumenti in dejstva, da se v tej stvari pride resnici do dna in da se našega ministra opere suma." Horvat je spomnil, da naj bi poročilo o očitkih, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti in zlorabe v zvezi z nabavami opreme, danes obravnavala vlada in ga po pričakovanjih sprejela. "Poročilo bo dragocen dokument pri delovanju te preiskovalne komisije," je dejal.

Sorodna novica Vesel o nabavi opreme: "Fascinantno, kako so bili zaskrbljeni nekateri vplivni posamezniki"

Primerjali bodo ukrepe drugih Italiji sosednjih držav

Kot izhaja iz njihove zahteve, želijo, da se v preiskavi ugotovi morebitna politična in siceršnja odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje, gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme pa tudi za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije. Pri slednjem bodo primerjali ukrepe, sprejete v Sloveniji, z ukrepi drugih držav EU-ja, posebej tistih, ki so sosede žariščne evropske države Italije.

Za čas pred razglasitvijo epidemije bi ugotavljali tudi odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje v ustanovah in ukrepe ustanov, ki so pristojne za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi. Posebej bi pogledali vidik njihovega praktičnega ukrepanja v primerjavi z ukrepi drugih držav EU-ja.

Poslanci bodo pretresali tako zaloge pred razglasitvijo epidemije kot nabavo opreme po njej. Foto: Shutterstock
Poslanci bodo pretresali tako zaloge pred razglasitvijo epidemije kot nabavo opreme po njej. Foto: Shutterstock

Po mnenju vlagateljev se Šarčeva vlada ni odzvala pravočasno in ustrezno

V zahtevi za parlamentarno preiskavo koalicija med drugim izpostavlja tudi datume posameznih vladnih odločitev vlade Marjana Šarca in sedanje vlade ter potek širjenja novega koronavirusa po svetu. Ugotavljajo, da so se države EU-ja na epidemijo različno odzvale, vendar jih je večina takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja te bolezni. Angažirale so se tudi pri nabavi zaščitne opreme. Ocenjujejo še, da so bili že 20. februarja izpolnjeni pogoji, da bi institucije EU-ja in države članice sodelovale v postopku skupnega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov ter da bi slovenska vlada takrat osebno zaščitno opremo določila kot blago osnovne preskrbe. Šarčeva vlada se na omenjeno po njihovem mnenju ni pravočasno in ustrezno odzvala.

Poudarjajo svetovne težave pri nabavi opreme, kot so zlom trga, nepredvidljive logistične povezave in povsem neučinkovito delovanje EU-ja, a dodajajo, da je aktualni vladi "z velikimi napori in požrtvovalnim delom ljudi" kljub skoraj popolnoma praznim skladiščem na dan razglasitve epidemije uspelo zagotoviti vso potrebno opremo.

Ugotavljali bodo tudi odgovornost pri nabavi opreme

Za čas po razglasitvi epidemije pa bo parlamentarna preiskovalna komisija ugotavljala morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami opreme. Spomnili so na očitke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti in zlorabe v zvezi z nabavami opreme. Vlada bo poročilo o tem poslala v DZ in pristojnim institucijam, kot so policija, državno tožilstvo, Računsko sodišče in druge. Ne glede na to pa v koaliciji menijo, da je nujna tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj ugotovi odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Vložena še opozicijska zahteva za preiskavo

Zahtevo za parlamentarno preiskavo na temo nabav opreme so sicer v opoziciji napovedali že 14. aprila, a jih je koalicija torej prehitela. Kljub temu so LMŠ, SD, Levica in SAB vložili svojo zahtevo za odreditev preiskovalne komisije o nabavi zaščitne opreme. Kot so povedali v odzivu na že vloženo koalicijsko zahtevo za preiskovalno komisijo, ne morejo privoliti v to, da koalicija nadzira samo sebe.

V parlamentarni preiskavi bodo na predlog opozicije ugotavljali dejansko stanje in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naročanju, nakupih, dobavah, donacijah oziroma sklepanju drugih pripadajočih pravnih poslov ter hrambi in razdeljevanju zaščitne in druge opreme ali pripomočkov, potrebnih oziroma namenjenih preprečitvi širjenja ali zdravljenju nalezljive bolezni covid-19.

Miha Kordiš, Jerca Terče, Franc Trček in Marko Bandelli so pojasnili, da je opozicija kljub vsemu vložila še svoj zahtevo za preiskovalno komisijo, saj ne morejo sprejeti tega, da koalicija nadzira samo sebe. Foto: BoBo
Miha Kordiš, Jerca Terče, Franc Trček in Marko Bandelli so pojasnili, da je opozicija kljub vsemu vložila še svoj zahtevo za preiskovalno komisijo, saj ne morejo sprejeti tega, da koalicija nadzira samo sebe. Foto: BoBo

Preiskovali bi nabavo opreme v času vlade Janeza Janše

Kot je še razvidno s spletne strani DZ-ja, so zahtevo vložili zaradi suma nepravilne, nestrokovne in nepregledne porabe javnih sredstev v času od nastopa vlade Janeza Janše in za morebitno spremembo veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije ter ravnanje nosilcev javnih funkcij z javnofinančnimi sredstvi.

Ta komisija bi ocenila, ali bi bilo bolj smotrno, gospodarno in smiselno, če bi se oprema naročala neposredno brez posrednikov, po kakšnih merilih so bili izbrani posredniki in oprema razdeljena, ali so sodelujoči izpolnjevali pogoje javnih razpisov in ali so bili avansi v primeru razdrtja pogodbe vrnjeni.

Osredotočila bi se na vprašanje, ali je bila oprema preplačana, kako so se vodile evidence, ali je kdo v nabavni verigi vplival na integriteto posameznika pri odločanju, ali so ti ravnali z vso potrebno skrbnostjo in strokovno, ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za opustitev dolžnih ravnanj ter preverila ustreznost veljavne zakonodaje s tega področja.

"Kot da bi Franc Trček zažgal DZ, potem pa bi v komisiji dokazoval, da ni piroman"

Jerca Korče je opozorila, da se parlamentarna preiskava, ki jo zahteva koalicija, v štirih od petih točk nanaša na obdobje pred razglasitvijo epidemije, v peti točki pa gre v smeri, ki je ključna za njihovo preiskovalno komisijo. Kot ugotavlja poslanka, želi koalicija preusmeriti pozornost od bistva problema, torej tega, kar se je dogajalo pri nabavah zaščitne opreme po nastopu sedanje vlade. Poleg tega pa bi lahko predsednik vlade razčistil zadeve iz obdobja prejšnje vlade pri svojem ministru, ki je to funkcijo opravljal že takrat, je dodala.

"Da bo Janez Janša preiskoval Janeza Janšo, Zdravko Počivalšek Zdravka Počivalška, je absurd," je na novinarski konferenci poudaril poslanec SAB-a Marko Bandelli. Po besedah poslanca SD-ja Franca Trčka je zgodba "približno taka, kot da bi Franc Trček zažgal DZ, potem pa bi SD ustanovili preiskovalno komisijo, kjer bi Trček dokazovali, da ni piroman".

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je dodal, da koalicija s to potezo sporoča tudi nekaj "veliko bolj nevarnega, da opozicija v tej državi pravzaprav ni potrebna, ker sama popolnoma zadostno obvladuje razmere".

Šarec: Kot bi lisica preiskovala, koliko kokoši je izginilo

Na predlog koalicije se je na Twitterju odzval predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. "Predlog za ustanovitev preiskovalne komisije s strani SDS in partnerjev je manever, kako preusmerjati pozornost s svojih ravnanj. Po domače povedano, lisica bi preiskovala, koliko kokoši je izginilo," je zapisal.

Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo sicer vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave, določa poslovnik o parlamentarni preiskavi.

Ali res potrebujemo dve preiskovalni komisiji?