Letos sta v Sloveniji prvič potekali dve paradi ponosa. 22. junija je potekala 19. Parada ponosa v Ljubljani. Teden dni pozneje, 29. junija, je bila prva Parada ponosa v Mariboru. Foto: BoBo

Na začetku septembra je nekaj medijev poročalo o računu za 1200 evrov, ki ga je mariborska policija izstavila organizatorju za dodatno policijsko varovanje na štajerski paradi ponosa. Podobno dodatno varovanje, torej poleg rednega, ki je brezplačno, policija zaračuna na športnih prireditvah. Recimo na derbiju med Olimpijo in Mariborom. Plačljivo dodatno varovanje policije torej ni nekaj izrednega in se izvaja že od leta 2013. A poklicali smo organizatorje ljubljanske parade, ki so nam sporočili, da dodatnega policijskega varovanja nikoli niso plačevali. Informacija ni presenetila le nas, presenetila je tudi Mladinski kulturni center Maribor, ki je organiziral štajersko parado.

Policija mora varovanje javnih shodov zagotoviti po uradni dolžnosti
Ali so morali plačati dodatno policijsko varovanje, smo vprašali tudi organizatorje shodov mladih za podnebno pravičnost, ki so se v 14. slovenskih krajih odvijali 27. septembra. Ne za shod v Ljubljani ne za shod v Mariboru dodatnega policijskega varovanja ni bilo treba plačati. Mariborskega podnebnega štrajka se je udeležilo 900 ljudi, mariborske Parade ponosa, ki je varovanje plačala, pa 800 ljudi. Ljubljanske Parade ponosa, ki dodatnega varovanja prav tako ni plačala, se je udeležilo skoraj 3000 ljudi. Pri čemer je treba opozoriti, da plačilo organizatorja za dodatno policijsko varovanje ne gre v proračun Policije, temveč v proračun države. Neposredne koristi od zaračunavanja dodatnega varovanja policija torej nima.

"Bili smo prepričani, da tudi Ljubljana plačuje dodatno policijsko varovanje. Res pa je, da jih nismo nikoli vprašali. A je malo hecno, da dve policijski upravi različno tolmačita ta pravilnik. Res je tudi, da je ljubljanska parada ponosa v vseh teh letih, odkar se izvaja, že povsem drugače sprejeta. Tako je mogoče, da predstavlja manjše tveganje po presoji policije ... " nam je pojasnila Marja Guček z MKC Maribor.

V Ljubljani javni shod, v Mariboru pa javna prireditev?

Na policiji so nam odgovorili, da je bilo v primeru programa ljubljanske parade ugotovljeno, da gre za javni shod. Ta je v Zakonu o javnih zbiranjih opredeljen kot "organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur". Policija pa mora na javnih shodih po uradni dolžnosti zagotavljati javni red in mir.

"Na javni obravnavi v Ljubljani je bilo na podlagi programa prireditve ugotovljeno, da gre dejansko za javni shod. Pri tem je po našem mnenju treba upoštevati, da gre za javno zbiranje, ki je bilo izvedeno že večkrat, kar vpliva tudi na varnostno oceno in opredelitev statusa javnega zbiranja. Iz programa prireditve v Mariboru, ki je letos potekalo prvič, pa je bilo ugotovljeno, da gre za javno prireditev, ki ima seveda tudi elemente shoda, torej javnega zbiranja z jasnim sporočilom."

V zakonu o javnih zbiranjih je javna prireditev opredeljena kot organizirano "zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti ... " Na paradi v Ljubljani je torej šlo za izražanje stališč javnega pomena, v Mariboru pa za kulturno-izobraževalno-zabavno prireditev? Ali se paradi v svojem bistvu res razlikujeta, smo vprašali Simono Muršec z Društva Parada Ponosa, ki je organizator vsakoletne parade v prestolnici. Odgovor je popolnoma nasproten policijski opredelitvi: "Po našem mnenju se razlikujeta v programu ob končani paradi. V Ljubljani navadno sledi večurni kulturno-politični program v centru mesta, v Mariboru je bil program bistveno krajši." Čeprav je prireditveni del mariborske parade bistveno krajši od ljubljanskega, je parada v Mariboru opredeljena kot javna prireditev, parada v Ljubljani pa kot javni shod.

Organizatorji bodo dodatno delo policistov plačali - od 16 evrov na uro

Če je protest treba plačati, je ta pravica odvzeta tistim, ki si tega ne morejo privoščiti

Murščevo, ki sodeluje pri organizaciji ljubljanske parade, je plačilo dodatnega policijskega varovanja v Mariboru šokiralo. Kot poudarja, parada ni komercialni dogodek, ampak nujen kazalnik odprtosti in sprejemanja raznolikosti nekega lokalnega okolja. "Ker je parada protestni pohod po mestu, bi moralo biti tovrstno zborovanje omogočeno vsem državljankam in državljanom brez razlike in predvsem brez plačila! Če je za organizacijo protesta treba plačati, to pomeni, da osnovna človekova pravica ni zagotovljena tistim, ki si tega ne morejo privoščiti. Zelo hitro lahko družbeno neprivilegirane skupine potem cenzurirajo tudi na ta način, da se jim zbiranja in protestiranja sicer ne prepove, se jim pa ustvarijo večje ovire, kot je ekonomska – plačljivost, in se jim tako onemogoči ali oteži javno delovanje."

Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

Oviranje pravice do javnega izražanja stališč ali previsoko varnostno tveganje?

Ne glede na nenavadno opredelitev policije, da gre v Mariboru pri paradi s krajšim kulturnim programom za prireditev, v Ljubljani pa za javni shod, je treba poudariti, da sta tako predstavnica ljubljanskega kot mariborskega organizatorja pohvalili sodelovanje s policijo. Gučkova z MKC Maribor je celo dodala, da so kot organizatorji na neki točki zaradi visokih varnostnih tveganj že razmišljali o odpovedi prireditve, a jih je prav policija takrat opogumila, naj parado vendarle izpeljejo.

Po 15.b členu pravilnika se pomoč policije, kadar so izpolnjeni pogoji iz 30. in 31. člena zakona, zagotovi za: prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste in če se prireditveni prostor glede na program prireditve spreminja po cestni trasi ter spremstvo na začetku ali na koncu kolone ali vzdrževanje reda na cesti; športno prireditev, za katero imata organizator ali policija utemeljene podatke ali informacije (tudi prek svetovnega spleta ali t.i. socialnih omrežij) o možnih kršitvah reda ali ogrožanju javnega reda ali obstajajo podatki, da je na istovrstnih prireditvah v obdobju zadnjih treh let že prihajalo do kršitev reda ali ogrožanja javnega reda; druge prireditve, če policija na podlagi utemeljenih podatkov ali informacij presodi, da je treba zagotoviti navzočnost policistov na prireditvi.

Policija

MKC Maribor se je kot organizator parade na policijo obrnil, še preden so začeli urejati uradno prijavo dogodka, saj so vedeli, da bodo z njimi morali sodelovati. "Že na prvem sestanku so nam povedali, da če bodo presodili, da gre za dogodek večjega tveganja, bo treba plačati dodatno policijsko pomoč. Vprašali smo jih, ali je to redna praksa, in se takoj spomnili na nogometne tekme. Odgovorili so nam, da je. Da je to pač strošek organizatorja, odvisen od tega, koliko dodatnih policistov je vključenih."

Težko bi spregledati, da je štajerska prestolnica po prvi ljubljanski paradi pogum za svojo zbirala skoraj 19 let in morda je bil strah organizatorjev upravičen. Marja Guček pojasni, da se je med pripravami na mariborsko Parado ponosa stopnja tveganja iz dneva v dan povečevala. "Vsakič smo morali podpisati soglasje, da se strinjamo s tem, da policija vključi dodatno pomoč. Sicer pa do konca nismo vedeli, kakšen strošek bo to. Veš, da boš plačal, in podpišeš, da se s tem strinjaš."

Tri štajerske varnostne službe zavrnile sodelovanje na paradi

Ko so Mariborčani pripravljali varnostni načrt, so ugotovili, da samo policija ne bo dovolj, temveč bo poleg nje potrebno še varovanje zasebne varnostne službe. Varovanje zasebni varnostni službi vsako leto plačajo tudi organizatorji v Ljubljani. A kot pojasni Gučkova, so imeli že pri iskanju varnostne službe kar nekaj izzivov. "Na koncu smo najeli službo, ki ima sedež v Ljubljani in je že imela izkušnje z varovanjem na paradah ponosa, kar se nam je zdelo super. Toda to ni bila naša prva izbira. Najprej smo se obrnili na lokalne varnostne službe, ampak nismo našli skupnega jezika."

Gučkova pojasni, da so povpraševanje za varovanje naslovili na tri varnostne službe, a so jih vse tri zavrnile. Zakaj? "Mi sumimo, da je to zaradi narave dogodka, čeprav nobena od služb ni tega jasno izrazila." Za sodelovanje so jih zaprosili približno dva meseca pred dogodkom. Strošek varovanja zasebne službe, ki je delo sprejela, je znašal 4.000 evrov

"Maribor se razvija v odprto in vključujoče mesto za vse"

"Nekateri scenariji so bili zelo zastrašujoči"

Marja Guček se je na sami paradi počutila zelo varno, a pojasnjuje, da je bila pot za dosego tega cilja zelo dolga. Varnostni načrt so pripravljali skupaj s policijo in najeto varnostno službo. "Varnostni načrti so se vse do parade spreminjali. Informacije o tem, kaj vse se lahko na paradi zgodi, so bile zelo različne. Nekateri scenariji so bili zelo zastrašujoči. Zato zelo razumem policijo, da se je hotela maksimalno dobro pripraviti." Poteka trase mariborske parade zaradi varnosti organizatorji vse do konca niso razkrili. Znana je bila le začetna točka oziroma zbirališče. "Kje bomo hodili, je vedel zelo ozek krog ljudi."

Mimoidoči pljunil udeleženko parade

Večjih incidentov, razen sovražnega govora, na mariborski paradi na koncu ni bilo, pove Gučkova. "Eno od udeleženk parade je mimoidoči, ki se s parado ni strinjal, pljunil. Po sami paradi je prišlo do še enega incidenta na pošti ... Morda se sliši grdo, a glede na vse scenarije, ki smo jih šli skozi, kaj vse gre lahko narobe, smo bili na koncu veseli, da je večinoma prišlo le do sovražnega govora. Čeprav je seveda tudi to popolnoma nedopustno, saj kaže na neko stanje v mestu."

Kot zanimivost dodajmo še, da je moral organizator po koncu parade v Mariboru udeležence opozoriti, naj umaknejo vse mavrične simbole, preden se razpršijo po mestu, saj je bilo zanje tako varneje. Ali to pomeni, da se pripadniki skupnosti LGBTQ lahko po Mariboru odkrito sprehajajo le v spremstvu policije, okrepljene s plačanimi enotami? Če to drži, potem se Maribor ne razvija v odprto in vključujoče mesto za vse, kot smo 29. junija poročali na MMC-ju.