Zakon uvaja zaščito žvižgačev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, zaradi česar mu nasprotujejo v SDS-u, medtem ko ga v koalicijskih poslanskih skupinah podpirajo.

"Vsaka država mora imeti svoj imunski sistem, ki omogoča, da se odzove na nepravilnosti," je v predstavitvi predloga dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes. Pomemben del tega imunskega sistema po njegovih besedah predstavljajo žvižgači, saj razkritja nepravilnosti prispevajo k učinkovitejšemu boju proti korupciji, boljši kakovosti storitev, zaščiti finančnih predpisov in zagotavljanju transparentnosti.

Po njegovih besedah zato "ne samo, da potrebujemo žvižgače, ampak jih je treba tudi ustrezno zaščititi". Če se ta pravni okvir ne oblikuje na ustrezen način, je namreč tudi pripravljenost tistih, ki opazijo določene nepravilnosti, lahko veliko bolj omejena, je dodal.

Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev tako določa obveznost vzpostavitve notranjih in zunanjih prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem interesu ter načine notranjih in zunanjih prijav. Urejena pa je tudi možnost javnega razkritja kršitev.

Drugi del predloga pa je usmerjen v zaščito prijaviteljev, in sicer določa prepoved povračilnih ukrepov, ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem in določa, da bodo prijavitelji deležni zaščite pred razkritjem identitete. Zakon med zaščitnimi ukrepi ureja sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov, brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti in tudi psihosocialno podporo, je še navedel državni sekretar.

Kot že ob prvi obravnavi so predlog tudi danes podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, nasprotovanje pa izrazili v SDS-u. V poslanski skupini sicer podpirajo implementacijo evropske direktive, ne podpirajo pa načina njene implementacije, saj je po njihovem mnenju zastavljen preširoko. Predlog se namreč nanaša na kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Sloveniji, po besedah poslanca Andreja Hoivika se določbe pravzaprav nanašajo na kar koli.

Poslance SDS-a moti, da bi določbe veljale tudi za zasebni sektor in bi prinesle dodatne obveznosti širšemu krogu zavezancev iz gospodarstva. Hoivik zato meni, da bi morali evropsko direktivo v pravni red prenesti v prvi fazi v javni sektor, po nekaj letih pa bi ocenili, ali bi podobne pogoje morda uvedli tudi v zasebnem. V skladu s tem so v SDS-u predlagali dopolnilo, s katerim bi se zakon uporabljal za prijavo kršitev le določenih predpisov.

To dopolnilo je večina članov odbora zavrnila, saj v koaliciji podpirajo predlog, kot so ga zastavili na ministrstvu. Poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc je zadovoljen, ker končno urejajo področje, ki bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Na pomisleke o morebitnih zlorabah pa je odgovoril, da predlog predvideva pravno varstvo, da ne bo lažnih in škodljivih prijav.

Tudi Šoltes je poudaril, da so v predlogu predvidene varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe v primerih, ko bi nekdo poskušal izkoristiti naziv žvižgača zaradi zaščite osebnih, ne pa javnih interesov.

V koalicijskih SD-ju in Levici danes svojega stališča niso predstavili, prav tako ne v opozicijskem NSi-ju, v katerem so se sicer v prvem branju zakonskega besedila glasovanja vzdržali.