Gibanje odgovornih, ki ga je ustanovil Dejan Steinbuch, meni, da se je v Mariboru civilna nepokorščina sprevrgla v ulično nasilje in vandalizem, ki ga Slovenija še ni doživela. Foto: Osebni arhiv
Gibanje odgovornih, ki ga je ustanovil Dejan Steinbuch, meni, da se je v Mariboru civilna nepokorščina sprevrgla v ulično nasilje in vandalizem, ki ga Slovenija še ni doživela. Foto: Osebni arhiv

Na proteste, ki se pojavljajo po vsej Sloveniji oziroma so najavljeni, so se odzvala tudi nekatera civilnodružbena gibanja. Gibanje odgovornih tako v svojem sporočilu za javnost opozarja, da je zelo zaskrbljeno zaradi razmer v državi, "ki že pridobivajo nevarne razsežnosti nasilnih izgredov in vsesplošnega kaosa, v katerem ni več svobode niti človekovih pravic".

Po mnenju "odgovornih" so zadnji dogodki v Mariboru, Ljubljani in drugih slovenskih mestih pokazali, da je stopnja nezadovoljstva med državljani velika in zahteva dialog med vlado, opozicijo, sindikati in socialnimi partnerji.

"Predvsem sindikati javnega sektorja, ki so najbolj goreči nasprotniki reform, bi se morali zavedati, da se Slovenija brez nujnih reform naslednje leto ne bo izognila bankrotu in prihodu evropske "trojke"," še opozarjajo v Gibanju odgovornih in dodajo, da nespoštovanje zakonov pomeni zanesljivo pot v anarhijo in nasilje.

Največja grožnja državi je vlada
Zaskrbljeni zaradi nastale situacije so tudi v Liberalni akademiji, kjer ugotavljajo, da se na ne preveč presenetljive demonstracije državljank in državljanov oblast odziva z obravnavo protestov kot predvsem varnostnih problemov.

"Ali torej lahko predvidevamo, da sedanja oblast nekakšno polovično izredno stanje, ki v Sloveniji vlada vsaj od sprejemanja prvih varčevalnih ukrepov v paketu devetintridesetih sprememb različnih zakonov, namerava spremeniti v popolno izredno stanje? To pa lahko pomeni srhljiv suspenz Ustave," so zapisali v Liberalni akademiji.

Janševa vlada po njihovem mnenju nenehno nastopa z grožnjami posameznim skupinam državljank in državljanov in tudi vsem prebivalcem nasploh, sprejema uredbe in zakone, ki postopoma drastično znižujejo dosežene socialne standarde, povečuje družbeno neenakost v vseh pogledih, manipulativno uničuje avtonomijo ustanov javne sfere.

"Ta ravnanja so kumulativno prebila mejo vzdržnega. Spričo "nemirov" bi se torej vlada morala zamisliti predvsem o socialni in politični plati svojega delovanja," so še zapisali v Liberalni akademiji in dodali, da razumejo razočaranje protestnikov, ki v sedanji politiki ne vidijo dovolj primernih in zaupanja vrednih akterjev in pričakujejo vznikanje novih političnih subjektov. Če se bo oblast na vse to odzivala na dosedanji način, pa bo po njihovem mnenju ne samo odgovorna za morebitne nepredvidljive posledice, ampak bo postala največja nevarnost za to državo.

Odzaval se je tudi vodja poslancev NSi-ja
"Franc Kangler je bil le iskrica, ki je sprožila plamen nezadovoljstva, ki med državljani tli že dalj časa. Drage poslanke in poslanci, mislim, da od sedaj naprej obstajata samo dve možnosti: ali bomo ta plamen z odgovornim ravnanjem in skupnimi močmi pogasili ali pa se bo razplamtel v neobvladljive razsežnosti," je svoje poslanske kolege pozval vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin.

Ob tem jim je naštel prave vzroke za proteste in izpostavil dve temeljni nalogi poslancev. Prva naloga je po njegovem mnenju reševanje problemov s skupnim etičnim delovanjem, druga pa izboljšava ekonomske situacije.

Tonin je še opozoril, da se v prihodnjih dneh obetata kar dva parlamentarna odbora, ki se bosta ukvarjala z medijskim poročanjem o protestih ter z uporabo čezmerne sile policije.

"Če bosta odbora zlorabljena za to, da bomo poslanci vzroke za proteste prelagali na senzacionalistično poročanje medijev, na agresivnost policije ali pa krivdo valili drug na drugega, potem bomo zgolj dodali olja na plamen vsesplošnega nezadovoljstva," meni Tonin, ki si želi, da bi bila sklicana odbora mesto, kjer bi "policisti lahko javnosti nazorno predstavili, na kakšen način so dolžni ukrepati v primeru protestov, in kjer bi jasno povedali, da imamo tako politiki kot tudi mediji skupno soodgovornost za umirjanje razmer v državi".