Varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik se izteka mandat. Foto: BoBo
Varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik se izteka mandat. Foto: BoBo

Ne želim ugibati o motivih politike, da je v preteklosti ravnala, kot je. Prav tako bo težko z gotovostjo reči, zakaj so z zakonom za uravnoteženje javnih financ naredili tak razdor med upokojenci, saj so bile na voljo tudi drugačne opcije. Zdaj so na eni strani prizadeti upokojenci, na drugi pa tisti, ki so tega dejstva veseli, in čutijo to kot neke vrste izravnavo krivic od prej. Vendar moramo vedeti, da vsak poskus izravnave krivic ustvarja nove krivice in treba je paziti, da je ustvarjanje teh novih krivic čim manjše. Zato upam, da bo vlada čim prej sprejela načrt o tem, kako bo izplačala odškodnine izbrisanim in tudi, da se podobne množične kršitve človekovih pravic v Sloveniji ne bi več zgodile.

Varuhinja človekovih pravic o tem, zakaj se šele zdaj pripravlja zakon glede poravnave krivic izbrisanim.

Veliko vlogo vidim predvsem v podpori varuhu, da predsednik svojo besedo, svojo avtoriteto, svoj glas zastavi v javnosti in opozarja na tiste najhujše ali pa najbolj množične kršitve človekovih pravic, ki jih varuh pri svojem delu ugotavlja. Mislim, da bi ravno povezava med predsednikom republike in varuhom človekovih pravic morala ljudem, ki odločajo, se pravi izvršilni in zakonodajni veji oblasti, dati jasen signal o tem, kaj je treba spremeniti. V to povezavo pa je treba vključiti tudi ustavno sodišče, ki je najvišji formalni varuh človekovih pravic.

Zdenka Čebašek - Travnik o vlogi predsednika republike na področju varovanja človekovih pravic.

Varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek - Travnik se izteka mandat, znova pa za to funkcijo ne želi več kandidirati. V intervjuju za STA je med drugim spregovorila o svojem mandatu, o zadovoljstvih in razočaranjih glede doseženega in opozorila na pasti, ki jih prinašata kriza in varčevanje.

"Že leta 2010 sem v uvodu letnega poročila postavila vprašanje, ali je Slovenija še pravna država in ali je še socialna država. Da je socialna država, bo zdaj še redko kdo lahko zagovarjal," pravi varuhinja človekovih pravic in dodaja, da je podobno tudi glede pravne države.

"Zdaj beremo, da okrajno sodišče v Ljubljani nima denarja za svoje delovanje. To sama razumem kot dokaz, da je država šla z varčevalnimi ukrepi predaleč in da se tako podirajo tudi temelji pravne države," je bila kritična Zdenka Čebašek - Travnik.

Ob tem je poudarila, da so številna opozorila urada varuha človekovih pravic naletela na gluha ušesa pri aktualni oblasti oziroma je bila zaradi njih celo deležna ostrih kritik.

Janševa vlada opozoril ni jemala resno
"Maja 2008 smo izpeljali konferenco Revščina in človekove pravice, kar kaže, da smo zaznali problematiko revščine v Sloveniji in da smo državo - takratno Janševo vlado - opozarjali, da se mora država na prihajajočo revščino pripraviti na sistemski način. No, takrat je to naše poročanje in priporočanje izzvenelo precej v prazno, celo s pripombami, da pretiravamo, da revščina v Sloveniji ni problem. Zdaj se soočamo s situacijo, ko smo na revščino kot sistemski problem ostali nepripravljeni, ko se družinam za izračunavanje pomoči obračunavajo dohodki iz leta 2010, čeprav so starši recimo že celo leto 2011 brezposelni in podobno," razlaga Zdenka Čebašek - Travnik.

Varčevalni ukrepi udarili po družinah
Zdenka Čebašek - Travnik tudi opozarja, da varčevalni ukrepi, ne bi smeli tako množično in tako globoko prizadeti družin, še posebej otrok, ki jim s takšnim varčevanjem jemljemo prihodnost. S tem, ko jih njihove družine ne morejo podpirati v šolanju, jih odrivamo na rob družbe.

Urad varuha človekovih pravic pa je tudi zaznal precejšen porast zadev s področja sociale. Ljudje se na varuha človekovih pravic obračajo z dokumenti, s katerimi dokazujejo, da s plačo ne zmorejo pokriti niti osnovnih stroškov za preživetje družine.

Najbolj ogroženi starejši
Najbolj ogrožena družbena skupina pa so starejši, ki živijo sami v svojih gospodinjstvih. Pri njih je po besedah Zdenke Čebašek - Travnik življenjski standard drastično padel, kar se bo posebej pokazalo pozimi, ko ne bodo imeli dovolj denarja za kurjavo.

Največje razočaranje glede okolja
Med področji, kjer je najbolj razočarana nad doseženim, pa omenja področje varovanja okolja. "Razočarana sem na področju varovanja okolja, kjer smo se zelo angažirali, ogromno stvari preštudirali, priporočali, imeli več kot 20 sestankov s predstavniki civilne družbe, premikov na sistemski ravni pa praktično nismo zaznali. Še ena taka žalostna točka je stanovanjska politika, kjer so tudi vsa naša priporočila dejansko ostala neuresničena in pa seveda področje delovnopravne zakonodaje," pravi varuhinja človekovih pravic.

Ob tem dodaja, da če pogledamo Mežiško dolino ali pa Celjsko kotlino, kjer gre za veliko stopnjo onesnaženosti, se stvari ne rešujejo v želeni smeri. V Mežiški dolini po njenih besedah na eni strani poteka sanacija, na drugi pa se nadaljuje onesnaževanje. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj pristojna ministrstva onesnaževalcev, ki bi jih lahko zaustavili, ne zaustavijo.

Ne želim ugibati o motivih politike, da je v preteklosti ravnala, kot je. Prav tako bo težko z gotovostjo reči, zakaj so z zakonom za uravnoteženje javnih financ naredili tak razdor med upokojenci, saj so bile na voljo tudi drugačne opcije. Zdaj so na eni strani prizadeti upokojenci, na drugi pa tisti, ki so tega dejstva veseli, in čutijo to kot neke vrste izravnavo krivic od prej. Vendar moramo vedeti, da vsak poskus izravnave krivic ustvarja nove krivice in treba je paziti, da je ustvarjanje teh novih krivic čim manjše. Zato upam, da bo vlada čim prej sprejela načrt o tem, kako bo izplačala odškodnine izbrisanim in tudi, da se podobne množične kršitve človekovih pravic v Sloveniji ne bi več zgodile.

Varuhinja človekovih pravic o tem, zakaj se šele zdaj pripravlja zakon glede poravnave krivic izbrisanim.

Veliko vlogo vidim predvsem v podpori varuhu, da predsednik svojo besedo, svojo avtoriteto, svoj glas zastavi v javnosti in opozarja na tiste najhujše ali pa najbolj množične kršitve človekovih pravic, ki jih varuh pri svojem delu ugotavlja. Mislim, da bi ravno povezava med predsednikom republike in varuhom človekovih pravic morala ljudem, ki odločajo, se pravi izvršilni in zakonodajni veji oblasti, dati jasen signal o tem, kaj je treba spremeniti. V to povezavo pa je treba vključiti tudi ustavno sodišče, ki je najvišji formalni varuh človekovih pravic.

Zdenka Čebašek - Travnik o vlogi predsednika republike na področju varovanja človekovih pravic.