V programu izpostavljajo predvsem ustavitev varčevalnih ukrepov, reševanje podjetij, javni nadzor nad bankami in nižje davke. Zavzemajo se tudi za obdavčitev kapitala in finančnih transakcij. Napovedujejo tudi boj proti davčnim oazam, v katere se je iz Slovenije steklo več kot 75 milijard evrov. Foto: BoBo
V programu izpostavljajo predvsem ustavitev varčevalnih ukrepov, reševanje podjetij, javni nadzor nad bankami in nižje davke. Zavzemajo se tudi za obdavčitev kapitala in finančnih transakcij. Napovedujejo tudi boj proti davčnim oazam, v katere se je iz Slovenije steklo več kot 75 milijard evrov. Foto: BoBo

Sestavljajo jo Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS), Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije (TRS) ter še nekaj manjših gibanj, Nikola Janoviča Kolenc pa je zatrdil, da je Združena levica edina prava levica v Sloveniji, ki zastopa ideje demokratičnega ekološkega socializma.

Združena levica je na svojo listo uvrstila 88 kandidatov, ki bodo kandidirali v vseh osmih volilnih enotah. Na listi je 36 žensk in 52 moških različnih profilov in starosti. Skupaj so spisali osnutek programa z naslovom Pot v demokratični ekološki socializem, ki je po besedah Kolenca strateški dokument Združene levice, s katerim se podajajo na predčasne državnozborske volitve.

V programu izpostavljajo predvsem ustavitev varčevalnih ukrepov, reševanje podjetij, javni nadzor nad bankami in nižje davke. Zavzemajo se tudi za obdavčitev kapitala in finančnih transakcij. Pri tem je Luka Mesec (IDS) napovedal boj proti davčnim oazam, v katere se je iz Slovenije steklo več kot 75 milijard evrov.

V DSD-ju po besedah Violete Tomič ne verjamejo v investicije, ki bodo "posledica zategovanja pasu najrevnejšega sloja prebivalstva", zato je potreben preboj na podlagi zelenih delovnih mest, paliativne oskrbe, turizma in ekološkega kmetijstva.

Jadranka Vesel iz četrte civilnodružbene skupine pravi, da se že desetletja zavzema za zadružne delavske prevzeme, Matjaž Hanžek (TRS) pa je prepričan, da je treba javnemu sektorju oz. "družbeni blaginji" nameniti več pozornosti.