Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, ker da so nekateri volilni okraji po številu prebivalcev nesorazmerno večji od drugih. Ustavni sodniki so DZ-ju naložili, naj neustavnost odpravi do decembra lani.

Kot mogoči rešitvi sta se oblikovala dva predloga, in sicer sprememba velikosti volilnih okrajev ali pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu. Do zdaj sta propadla dva poskusa za ukinitev volilnih okrajev, zato so poslanci strank SDS, SMC in DeSUS v DZ vložili predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki spreminja njihovo velikost.

Predlog prinaša spremembe v 15 volilnih okrajih: Litija, Grosuplje, Ribnica, Ivančna Gorica, Žalec II, Novo mesto I, Trebnje, Sevnica, Litija, Trbovlje, Hrastnik, Slovenska Bistrica, Maribor I, Maribor III in Pesnica.

Po trenutni ureditvi je razlika med najmanjšim (Hrastnik z 9214 prebivalci) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalci) ena proti 3,73, po predlaganih spremembah pa ena proti 2,7. Pri tem ima najmanjši volilni okraj, Ilirska Bistrica, 13.370 prebivalcev, največji, Celje I, pa 36.150.

Branko Grims (SDS) je v imenu predlagateljev ocenil, da je razmerje ena proti 2,7 še tisto, ki ustreza ustavni odločbi. Ustavno sodišče je namreč pred tem že večkrat odločalo o zakonu, pri čemer so bila razmerja med okraji že ena proti tri, a ni ugotovilo nič spornega, je dejal. Z novo ureditvijo bo odpravljena tudi bojazen, da bi naslednje volitve potekale "po neustavnem principu", je dejal.

Nekoliko drugačnega mnenja je zakonodajno-pravna služba, ki je v svojem mnenju poudarila odsotnost ustreznih analiz, kaj so še dopustna odstopanja. Pri tem je med drugim poudarila priporočila dobre prakse na področju volilnih zadev beneške komisije, v kateri ta priporoča, da razlike pri velikostih okrajev naj ne bi presegle 15 odstotkov.

To velja za večinski volilni sistem, pri nas pa imamo proporcionalni volilni sistem, kjer so mogoča večja odstopanja, je na to odgovoril Grims.

NSi tokrat rešitev podprl, a bodo o tem še odločali organi stranke

V NSi-ju so po besedah Andreja Černigoja naprej podpirali ukinitev volilnih okrajev, ker sta oba predloga v povezavi s tem propadla, "pa je treba očitno iskati soglasje o drugi rešitvi, ki bi bila lahko tudi rešitev iz tega zakona". Še pred odločanjem o predlogu na plenarni seji se bodo sicer o njej izrekli organi NSi-ja, je povedal.

Perič: Gre za politični kompromis

V SMC-ju imajo po besedah Gregorja Periča nekatere zadržke, a gre za politični kompromis. "Hkrati je naša odgovornost, da poiščemo neki minimalni politični imenovalec in nekaj sprejmemo. Ker če ne bomo sprejeli ničesar, je to najslabša možnost," je dejal.

Poslanec poslanske skupine DeSUS-a Robert Polnar ocenjuje, da je predlagano razmerje v velikostih volilnih okrajev ustrezno.

LMŠ in Levica: To ni kompromis, to je predlog za SDS

Kritični so v opoziciji. Rudi Medved (LMŠ) je ocenil, da gre za predlog majhne politične skupine, nikakor pa ne za kompromis. Predlog po njegovi oceni tudi ni nastal v sodelovanju s stroko in je narejen po meri SDS-a. V 13 od 15 primerov namreč krepi SDS na terenu, je dejal.

"Nekdo si je izrisal nove volilne okraje na način, da bi čim bolj optimalno izkoristil neko običajno količino glasov, ki jo je stranka dobila na volitvah, in to je stranka SDS. Gre za prikrajanje volilnih okrajev za optimizacijo volilnega izida SDS in to je vse," je ocenil Matej T. Vatovec (Levica).

Grims pa je temu oporekal: "Največji volilni okraj v Sloveniji je bil okraj, kjer je kandidiral predsednik SDS-a Janez Janša. Ta volilni okraj se zdaj deli, kar pomeni, da bo zdaj nagovarjal bistveno manjše število ljudi. V praksi to pomeni, da bo iztržek za SDS na državni ravni manjši."

Maša Kociper (SAB) je ocenila, da predlog za volivce ne prinaša nič novega, predvsem pa jim ne bo dal občutka, da imajo odločilen vpliv na izvolitev poslanca. Takšen občutek bi jim lahko po njeni oceni dala le ukinitev okrajev in uvedba prednostnega glasu.

Za takšno rešitev se je zavzel tudi Dušan Šiško in poudaril, da v SNS-u trenutnega predloga ne podpirajo. "Zdaj, ko teče voda v grlo, je treba očitno nekaj na hitro sprejeti," je bil kritičen.

Odbor je na tokratni seji podprl tudi predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katero poslanca narodnih skupnosti predlagata poenostavitev sistema volitev predstavnikov manjšin. Po novem bi t. i. sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem.

Končno odločitev o predlogu zakona bo DZ predvidoma sprejel na izredni seji v torek.

Video: Posnetek seje v dveh delih