Zadostno, dvotretjinsko podporo prisotnih poslancev so med drugimi dobili predlogi za revizijo ustave v referendumskem delu in sodstvu. DZ pa se tokrat še ni odločal o spremembi državnih simbolov.

Podprte so bile tudi spremembe za bolj uravnoteženo zastopanost žensk v politiki in pravica do pokojnine. Ustava bo poslej izrecno opredeljevala tudi, da so v Sloveniji človekove pravice in svoboščine zagotovljene invalidnim osebam. DZ pa je že dan pred tem podprl tudi vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave za ustanavljanje pokrajin.

Proti spremembam pri oblikovanju vlade
Poslanci so na glasovanju po razpravi zavrnili vladni predlog sprememb s področja oblikovanja vlade, po katerem bi ministre na predlog premierja imenoval predsednik republike in ne več DZ. Prav tako so nasprotovali tudi alternativnemu predlogu opozicijskih poslancev glede tega.

Zadostne podpore ni bil deležen niti opozicijski predlog za razširitev poslanske imunitete tudi na civilno odgovornost. Niso se strinjali tudi s predlogom za omejitev opravljanja funkcije predsednika republike na največ dva mandata ter znižanjem volilne pravice s sedanjih 18 na 17 oz. 16 let. Nespremenjena bo ostala tudi preambula ustave, saj predlog za njeno dopolnitev z NOB-jem in protifašističnim bojem ni prejel zadostne podpore. Že dan pred tem pa so poslanci zavrnili tudi predlog Maksimiljana Lavrinca za črtanje 143. člena ustave (prostovoljno povezovanje občin v širše samoupravne skupnosti).

Kako naprej?
Zunanji strokovni sodelavec DZ-ja Miro Cerar je pojasnil, da je pred poslanci še ena zahtevna faza. Vsak predlog, ki je dobil podporo, bo namreč avtomatično prešel v drugo ustavno-revizijsko fazo. To pomeni, da bo ustavna komisija na podlagi izglasovanega predloga za začetek postopka morala pripraviti besedilo predloga ustavnega zakona, torej napisati člene ustavnih sprememb.

Predloge ustavnega zakona bo nato predložila DZ-ju v dokončno odločitev, pri čemer bodo poslanci odločitev o zakonu morali sprejeti z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Za izglasovanje ustavnih sprememb bo potemtakem moralo glasovati najmanj 60 poslancev. Odločitev DZ-ja bo dokončna.

Cerar o scenariju ob zapletu
V primeru, da je DZ odločil drugače, kot mu je predlagala ustavna komisija, se bo zadeva vrnila nazaj v ustavno komisijo, ki bo morala pripraviti še stališča k sklepu, ki ga je sprejel DZ, je pojasnil Cerar. To pomeni, da bodo poslanci o tej zadevi še enkrat odločali v smislu, da bodo na podlagi predloga ustavne komisije oblikovali še stališča, ki jih bo DZ bodisi podprl bodisi dopolnil in jih vrnil nazaj ustavni komisiji. Ta jih mora nato upoštevati pri pripravi ustavnega zakona.

O novi zastavi in grbu kdaj drugič
Na tej seji poslanci še niso odločali o predlogu za začetek postopka spremembe 6. člena ustave, kjer se predlaga črtanje določb, ki urejajo državne simbole, o katerih mora stališče zavzeti še ustavna komisija. Ta naj bi se sestala že 9. decembra.

Podrobnosti z glasovanja:
Poslanci so s 56 glasovi proti 26 (84 navzočih) podprli začetek postopka za spremembo zgolj 90. člena ustave, ki ureja področje zakonodajnega referenduma. Po drugi strani namreč predlogi za spremembo 97., 99. in 170. člena ustave niso dobili zadostne podpore, tako med drugim vladni predlog, da bi državnemu svetu odvzeli pravico za zahtevo za razpis referenduma, ni bil sprejet.

Na področju ustavne ureditve tretje, sodne veje oblasti vlada predlaga spremembo 129. člena, s katero naj bi določili, da se sodnik imenuje najprej za dobo petih let, v petem letu opravljanja sodniške funkcije pa je lahko imenovan v trajno funkcijo. Predlagana sprememba bi uvedla obdobje omejenega petletnega mandata z namenom izvedbe strokovnega preizkusa sodnikov začetnikov.

Po mnenju vlade je potrebno spremeniti tudi 130. člen, s čimer naj bi določili, da sodnike imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta, predsednika vrhovnega sodišča pa imenuje državni zbor na predlog sodnega sveta izmed vrhovnih sodnikov. Poleg tega bi kazalo spremeniti tudi 131. člen. Na novo naj bi namreč določili drugačno sestavo in izvolitev sodnega sveta. Po vladnem predlogu bi šest članov sodnega sveta imenoval državni zbor, sedem članov pa bi izvolili iz svojih vrst sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Državni zbor je predlog za začetek postopka o ureditvi sodstva podprl s 75 glasovi za in 12 proti (87 navzočih).

S 77 glasovi za in enim proti je DZ začel postopek za ustavno zagotovitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. Tako je skupina poslancev predlagala spremembo 44. člena, kasneje pa na podlagi sklepa ustavne komisije 43. člena ustave. V slednjega naj bi tako dodali nov odstavek, po katerem naj bi zakon določil ukrepe za spodbujanje enakih možnosti kandidiranja moških in žensk za voljene položaje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.

S 77 glasovi za in nobenim proti so poslanci podprli tudi predlog skupine poslancev za začetek postopka za dopolnitev 14. člena ustave, da bi v ustavnem členu, ki se nanaša na enakost pred zakonom, izrecno opredelili, da so v Sloveniji enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene tudi na podlagi invalidnosti. Nekaj manj podpore (72 za in 12 proti) pa je bil deležen predlog skupine poslancev za začetek spremembe 50. člena ustave, in sicer z dopolnilom, da je pravica do pokojnine ustavna pravica.