Poslanke in poslanci so namreč s 63 glasovi za in 21 proti sprejeli vladni predlog za revizijo omenjenega dela ustave. Predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem (LDS) za črtanje 143. člena ustave pa ni prejel zadostne podpore.

Lavrinc je uvodoma pojasnil, da je cilj predlagateljev s črtanjem 143. člena omogočiti ustanovitev pokrajin z zakonom. Kakšen bo ta, pa je stvar dogovora in političnega konsenza, je še dodal Lavrinc.

Vlada
Notranji minister Rado Bohinc je videl nenaklonjeno razpoloženje pokrajinam v Sloveniji tudi v ustavnem okviru, zato je izrazil podporo vlade črtanju 143. člena. Bohinc je dodal, da bi bil s tem izpolnjen le del pogojev za vzpostavitev regionalizma v Sloveniji, v celoti pa naj bi bili pogoji izpolnjeni s predlogom vlade za poseg v 121. in 140. člen ustave.

V nadaljevanju seje so svoja stališča okrog črtanja 143. člena ustave in vladnega predloga spremembe treh členov predstavili še vodje poslanskih skupin.

Poslanska skupina LDS
Tone Anderlič je v imenu poslanske skupine LDS-a podprl predlog poslanskega kolega Lavrinca. Ob tem je izpostavil nujnost ustavnih sprememb, ki bi omogočile ustanavljanje pokrajin. Anderlič je izrazil podporo tudi vladnemu predlogu, saj je bilo v minulih letih po njegovem dovolj načelnih razprav, kako vsi podpirajo nastanek regij. Zdaj je nastopil čas za skladni regionalni razvoj.

Poslanska skupina ZLSD
V poslanski skupini ZLSD menijo, da je decentralizacija Slovenije nujna, je v imenu poslanske skupine dejal Bojan Kontič. Ob tem je poudaril, da v dvanajstih letih od sprejema ustave ni bila ustanovljena niti ena pokrajina. 143. člen navidezno omogoča povezovanje občin, dejansko pa onemogoča nastanek pokrajin na celotnem teritoriju Slovenije. Zato v ZLSD-ju podpirajo spremembe ustave. Glede vladnega predloga je Kontič dejal, da gre za celoviti predlog, ki bo omogočal sprejem zakona, s katerim naj bi se nekatere naloge državne uprave prenesle na drugi nivo lokalne samouprave.

Poslanska skupina SLS
Franci Rokavec je poudaril, da Slovenija potrebuje pokrajine, ob tem pa opozoril, da so se pri oblikovanju pokrajin pojavila številna vprašanja. Poudaril pa je, da predlaganih sprememb ne bodo podprli. Kot je napovedal Franci Rokavec, bodo pa podprli postopek za spremembe 121., 140., 143. člena ustave, prav tako pa pritrjujejo mnenjem, da je potrebno v DZ-ju za ta projekt zagotoviti več kot le minimalno večino.

Poslanska skupina DeSUS
V imenu poslanske skupine DeSUS je Vojko Čeligoj pozdravil vzpostavitev vmesne ravni lokalne samouprave med državo in občinami. V DeSUS-u si prizadevajo za spremembo ustave in jasno ustavno definicijo druge ravni lokalne samouprave.

Poslanska skupina SDS
V SDS-u opozarjajo na nujnost ustanovitve pokrajin, vendar pa je France Cukjati menil, da predlog za črtanje 143. člena ustave ne vodi k temu cilju. Vodja poslanske skupine SDS-a je pojasnil, da je vladni predlog povsem nasproten sedanji ureditvi, po kateri se pokrajine ustanavljajo od spodaj navzgor. Ker vladni predlog ne omogoča soglasja lokalnih skupnosti ne oblikovanje pokrajin, bodo predlaganim spremembam nasprotovali.

Poslanska skupina NSi
Alojz Sok je v imenu poslanske skupine Nove Slovenije poudaril, da za ustanovitev pokrajin oziroma regij ni potrebno črtanje 143. člena ustave. Razlogi, zakaj v Sloveniji pokrajine niso nastale, so namreč po njegovih besedah globlji in širši. Pozneje se je Sok zavzel za avstrijski model ureditve upravnih okrajev z močno poudarjeno vlogo lokalne samouprave.

Poslanska skupina SMS
Igor Štembergar meni, da ustava ne dovoljuje ustanavljanja pokrajin, kar pa ne pomeni, da podpirajo črtanje 143. člena. SMS svojega stališča glede vladnega predloga ni predstavila.

Poslanska skupina SNS
Kot je dejal Sašo Peče v poslanski skupini SNS-a ne bodo nasprotovali spremembam ustave na tej točki, saj je smiselno, da do tovrstne ureditve pride čim prej. Ocenjujejo pa, da že 143. člen ustave omogoča, da bi v Sloveniji ustanovili pokrajine in da bi te že lahko zaživele, vendar ni bilo politične volje, predvsem na strani vlade. Predlaganim vladnim spremembam ne bodo nasprotovali, saj je Sašo Peče spremembe ocenil kot potrebne, ker temeljijo na decentralizaciji oblasti in dekoncentraciji moč

Poslanci tudi o zakonodajnem referendumu
Poslanci so se pred koncem prvega dne izrednega zasedanja opredelili še do vladnega predloga za začetek postopka sprememb ustave v delu, ki se nanaša na ureditev zakonodajnega referenduma.

Po predlogu bi med drugim odpravili po mnenju vlade sporni predhodni zakonodajni referendum, v ustavi pa bi tudi izrecno določili, o katerih zakonih in pod kakšnimi pogoji referenduma ni mogoče razpisati. Opozicija je nasprotovala okrnitvi referendumskega odločanja kot osnovnega atributa demokracije in neposrednega odločanja ljudi. Koalicijske stranke očitke zavračajo, saj naj bi s tem naknadnemu zakonodajnemu referendumu dali večjo težo.