Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik stranke SLS Radovan Žerjav, to ni odločanje za predsednika vlade ali predsednika največje opozicijske stranke, temveč odločanje o tem, ali bo Slovenija imela teritorialni dostop do odprtega morja. "Odločanje skozi prizmo politične pripadnosti je neodgovorno," je še poudaril Žerjav.

Po Žerjavovih besedah v zadnjih dneh "padajo maske". Kot pravi, je vlada narisala zemljevid morebitne razsodbe, ki je zelo podoben zemljevidu, ki ga je narisal SLS. Le-ta kaže, da je dostop do mednarodnih voda mogoč izključno prek koridorja. Ob tem je omenil štiri možnosti statusa tega koridorja: neke vrste kondominij, status odprtega morja, ločeno izvrševanje suverenosti (vodni stolp in morsko dno) in t. i. služnostna pot.

"Vlada se zavestno odpoveduje delu slovenskega ozemlja"
"V nobenem primeru pa ta koridor ne bo v izključni lasti Slovenije. To pa je v direktnem nasprotju s 4. točko mnenja ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu. To pomeni, da se vlada vnaprej zaveda, da se skozi sporazum odpovedujemo delu slovenskega ozemlja," je poudaril predsednik SLS-a in pojasnil, da je del morja, ki bo postal koridor, trenutno slovenska last.

V SLS-su si želijo dobrososedskih odnosov z južno sosedo, a ob tem opozarjajo, da Hrvaška Sloveniji ne priznava dostopa do mednarodnih voda, kar pa ni v duhu dobrososedskih odnosov. Ob tem je dodal, da se je v zadnjih dneh v referendumsko kampanjo intenzivno vključila tudi hrvaška vlada.

"Nenormalno se mi zdi, da smo v zadnjih dveh tednih imeli dva ali tri obiske hrvaških ministrov v Sloveniji. Vse lepo in prav. Ne zdi pa se mi v redu, da se tudi na takšen način poskuša vplivati na javno mnenje. Poudarjam: gre za najpomembnejše vprašanje v dvajsetletni zgodovini! V tem vprašanju se moramo odločiti sami in ne potrebujemo nobene pomoči od nikogar," je poudaril Žerjav.

Po Žerjavovem mnenju nam lahko odločanje striktno po mednarodnem pravu vzame tudi velik del kopnega ozemlja. V tem primeru naj bi med drugim pri Hotizi ostali brez 800 hektarov, izgubili pa naj bi tudi zaselek Mirišče, ker je bil 25. 6. 1991 na hrvaškem katastru. Ker si vlada v sporazumu ni izborila načela zunanje pravičnosti, nam sporazum prinaša velike izgube ozemlja na kopnem, meni Žerjav.

Konsenz ali razdeljenost Slovencev še za desetletja vnaprej?
Volivcem predsednik SLS-a svetuje: "V nedeljo je potrebno pogumno in hrabro oditi na referendum in brez kakršnega koli strahu obkrožiti besedo 'proti'. Zakaj proti? Zato, da si bo slovenski narod kupil čas, da v prihodnjih mesecih najde skupen konsenz o tem vprašanju, na kakšen način bomo reševali to odprto vprašanje."

"Narobe bi bilo, da pride do potrditve arbitražnega sporazuma in da post festum arbitri določijo mejo, ki ne bi bila po volji Republike Slovenije. V tem primeru bi slovenski narod ostal, žal, razdeljen za desetletja, da ne bi rekel stoletja," je opozoril.

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi vsi člani strankine poslanske skupine. Poslanec Janez Ribič je tako dejal, da v stranki podpirajo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega ozemlja. Po njegovem mnenju bi z zavrnitvijo arbitražnega sporazuma dali Hrvaški možnost, da "stopi korak nazaj, tam, kjer so bili 21. 6. 1991".

V primeru zavrnitve naj ne bi bilo posledic za Slovenijo
"Imam občutek, da je hrvaška politika zaslepljena z ambicijo postati regionalni lider. Bolj ko bodo oslabili Slovenijo, bolj se počutijo močni," je dejal poslanec Gvido Kres in dodal, da poti nazaj ne bo, če bomo potrdili sporazum, če ga zavrnemo, pa bomo na novem začetku.

Njegov poslanski kolega Franc Pukšič opozarja, da na referendumu ne gre za levico ali desnico, ampak za Slovenijo. Ob potrditvi sporazuma se lahko po njegovem mnenju zgodi, da se v Slovenijo čez nekaj desetletij ne bo več govorilo slovensko, ampak hrvaško.

Glede trditev, da bi zavrnitev referenduma škodila mednarodnemu ugledu Slovenije oz. jo potisnila v izolacijo, je Pukšič predstavil primera Grčije in Irske. Prva blokira vstop Makedonije le zaradi imena, "pa ji še vedno dajemo miljarde", Irska pa je zavrnila Lizbonsko pogodbo, a je vseeno Evropa na koncu "celo sprejela popravke pogodbe s strani Irske".