Janša meni, da bi morala Slovenija izkoristiti vstop Hrvaške v EU. To je zanj
Janša meni, da bi morala Slovenija izkoristiti vstop Hrvaške v EU. To je zanj "okno priložnosti". Foto: MMC RTV SLO

Nobena rešitev ni dobra, tudi zavrnitev ni dobra, vendar je boljša kot sprejeti nekaj, za kar ne vemo, kako se bo izteklo.

David Tasič o arbitražnem sporazumu

Če bom šel na referendum, bom glasoval za, ker menim, da je prišel čas, da tako, kot smo z akcijo Očistimo Slovenijo, tudi v nedeljo pokažemo, da znamo potegniti rez, torej to, česar politika ni znala narediti.

Franci Zavrl o arbitražnem sporazumu in referendumu
Srečanje četverice JBTZ
Ob obletnici aretacij se vsako leto srečajo Janša, Borštner, Tasič in Zavrl. Foto: MMC RTV SLO

Pri t. i. stiku Slovenije z odprtim morjem sporazum sicer dodaja še neke druge kriterije pri določanju meje, pri kopnem pa ne, kar seveda pomeni, da bo verjetno upoštevan kataster, ki je bil na dan, 25. 6. 1991, ki gre v škodo Slovenije na Hotizi, Trdinovem vrhu, ob Dragonju itn. To pomeni, da lahko Slovenija izgubi zemljišča, ki so bila vedno slovenska.

Janez Janša o sporazumu
Srečanje ob 22. obletnici JBTZ-ja
Obletnica JBTZ namenjena arbitraž

Predsednik SDS-a Janez Janša je v izjavi za medije ob današnjem srečanju četverice Janša-Borštner-Tasič- Zavrl (JBTZ) ob 22. obletnici aretacij povedal, da smo v zadnjih dnevih velikokrat slišali predsednika vlade Boruta Pahorja, ki pravi, da se je prav zdaj odprlo okno priložnosti.

Janša: Lahko izgubimo zemljišča, ki so bila vedno slovenska
"To je na neki način res, vendar ga bomo s tem sporazumom zelo hitro zaprli, ne da bi to priložnost izkoristili. To okno priložnost je seveda pogajanje Hrvaške za vstop v EU. Nikoli prej ni bilo take situacije in Slovenija bi morala to izkoristiti, ne da zahteva nekaj od Hrvaške oz. zahteva nekaj njenega, ampak da uveljavi pravico, ki jo je imela ob osamosvojitvi," je opozoril prvak SDS-a.

Glede Hotize je predsednik največje opozicijske stranke dejal, da arbitražni sporazum pravi, da se bodo meje na morju in na kopnem določale po mednarodnem pravu. "Pri t. i. stiku Slovenije z odprtim morjem sicer dodaja še neke druge kriterije pri določanju meje, pri kopnem pa ne, kar seveda pomeni, da bo verjetno upoštevan kataster, ki je bil na dan, 25. 6. 1991, ki gre v škodo Slovenije na Hotizi, Trdinovem vrhu, ob Dragonji itn." To po Janševih pojasnilih pomeni, da lahko Slovenija izgubi zemljišča, ki so bila vedno slovenska.

"Dogodek pred 22 leti prestavljal meje v glavi"
Po Janševih besedah se danes predvsem spominjamo dogodka, ki je prestavljal meje v glavah. "In Slovenci so pred 22 leti zaradi naših aretacij in tega, kar se je dogajalo v procesu zoper četverico, prvič pozabili na strah po drugi svetovni vojni in prišli na ulice demonstrirat za človekove pravice, za politične spremembe in osamosvojitev," je dejal. Dodal je, da se je pozneje, ob osamosvojitvi, veliko takratnih zadev zapisalo v ustavo in postale so naš ustavni temelj ter priznane vrednote.

"Ostalo pa je nekaj nerazrešenih vprašanj ob osamosvojitvi, tudi vprašanje južne meje, ki ob osamosvojitvi ni bilo tako sporno, kot je videti danes. Danes pa očitno z referendumom rešujemo nekaj, kar bi morali rešiti na drug način," je še dejal Janša.

Tasič bo glasoval "proti", Zavrl "za", če bo sploh šel na referendum
David Tasič
je povedal, da bo sam na referendumu, ki bo 6. junija, glasoval proti, in sicer zato, ker meni, da je položaj, v katerega nas je spravil Pahor, patpoložaj. "Nobena rešitev ni dobra, tudi zavrnitev ni dobra, vendar je boljša kot sprejeti nekaj, za kar ne vemo, kako se bo izteklo," ugotavlja.

"Da boste videli, da je četverica še vedno pluralna: če bom šel na referendum, bom glasoval za, ker menim, da je prišel čas, da tako, kot smo z akcijo Očistimo Slovenijo, tudi v nedeljo pokažemo, da znamo potegniti rez, torej tega, česar politika ni znala narediti," je dejal Franci Zavrl. A je dodal, da ostaja dilema, ali bo šel na referendum. "Sem kar malo užaljen, da moram to jaz odločati, če jih plačujem 15 let, da to naredijo namesto nas."

"V tem tednu se odloča večina volivcev"
Zavrl je o referendumu dejal, da se ta teden odloča večina volivcev. "Največja težava je z volivci, ki trenutno ne mislijo iti na referendum, ker menijo, da to ni njihova zadeva. In v tem imajo kar prav, saj bi lahko v 15 letih politika naredila kaj glede tega," je dejal in dodal, da je v tem tednu torej treba vplivati na volivce, ki ne nameravajo na volišča, jih pozvati na volišča in jih pozvati k odločitvi. "Recimo tako, da pozovejo volivce na referendum tretje strani, kredibilni, ne samo Janša, denimo, jaz in ljubljanski nadškof," je povedal.

Na vprašanje, ali se bo z Janšo in Tasičem na srečanju pogovarjal tudi o nekdanjem vodji Službe državne varnosti (SDV) Tomažu Ertlu, ki mu je predsednik Danilo Türk podelil odlikovanje, je Zavrl odvrnil, "da bi rad, da se z Ertli in podobnimi ljudmi izpred 20 let ne bi več ukvarjali". "Zdi se mi, ne bi rekel, degutantno, govoriti o tem pred kosilom," je poudaril.

Zavrl: Letos polno "zombijev" iz preteklosti
Letošnje leto je bilo po mnenju Zavrla polno nekih ljudi, ki so kot zombiji prihajali iz preteklosti. "Treba se je usmeriti v prihodnost in razmišljati o letu 2020. Kaj bo s Slovenijo leta 2020. To, da pa je Ertl popularen v teh letih, mi je dosti vseeno," je še dejal.

Današnjega srečanja četverice JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl) se ni udeležil Borštner. Borštner je, kot je povedal Zavrl, "najpametnejši, saj je v toplih krajih v Indiji".

Pred 22 leti aretirali Janšo, Borštnerja in Tasiča
Znano je, da so pripadniki komunistične tajne policije SDV v takratni Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) 27. aprila 1988 opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada. V pisarni uslužbenca Mikroade Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije na tedniku Mladina Tasiču.

Ustanovljen odbor za človekove pravice
Pred 20 leti, 31. maja 1988, so pripadniki SDV-ja aretirali Janšo in ga izročili Jugoslovanski armadi. Istega dne je vojaška policija aretirala tudi Borštnerja, Tasiča so aretirali 4. junija. 3. junija 1988 je bil ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar.

V prihodnjih mesecih je odbor postal najmočnejša civilnodružbena iniciativa v Sloveniji, ki je povezovala zelo širok spekter posameznikov in organizacij. Odbor je 21. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 30 tisoč ljudi, od 18. julija, ko se začne na ljubljanskem vojaškem sodišču proces proti četverici, pa so bile na Roški cesti vsak dan spontane demonstracije v podporo "JBTZ".

Nobena rešitev ni dobra, tudi zavrnitev ni dobra, vendar je boljša kot sprejeti nekaj, za kar ne vemo, kako se bo izteklo.

David Tasič o arbitražnem sporazumu

Če bom šel na referendum, bom glasoval za, ker menim, da je prišel čas, da tako, kot smo z akcijo Očistimo Slovenijo, tudi v nedeljo pokažemo, da znamo potegniti rez, torej to, česar politika ni znala narediti.

Franci Zavrl o arbitražnem sporazumu in referendumu

Pri t. i. stiku Slovenije z odprtim morjem sporazum sicer dodaja še neke druge kriterije pri določanju meje, pri kopnem pa ne, kar seveda pomeni, da bo verjetno upoštevan kataster, ki je bil na dan, 25. 6. 1991, ki gre v škodo Slovenije na Hotizi, Trdinovem vrhu, ob Dragonju itn. To pomeni, da lahko Slovenija izgubi zemljišča, ki so bila vedno slovenska.

Janez Janša o sporazumu
Srečanje ob 22. obletnici JBTZ-ja
Obletnica JBTZ namenjena arbitraž