ZNP-ju menijo, da bo novi zakon o STA-ju povzročil le blokado dela agencije, na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da z njim urejajo sistem financiranja in postavljanja najvišjih ljudi v agenciji.

V Združenju novinarjev in publicistov izpostavljajo, da "pri tako majhnem podjetju, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA), ministrstvo še dodatno povečuje birokratski aparat za samo delovanje agencije". Menijo, da je to skregano z logiko zmanjševanja birokracije, ki sicer velja v državi.

ZNP: Argument ministrstva je blef
V združenju menijo, da bi bilo pri tako majhnem podjetju bolj smiselno uvesti enotirni sistem upravljanja, kot ga poznajo tudi nekateri drugi mediji v Sloveniji, racionalizacija upravnega dela agencije pa bi posledično pomenila več denarja za novinarje, ki "imajo že tako ali tako mizerne plače".

Dodajajo, da je "argument ministrstva, da bi z večjo birokratizacijo dosegli večjo avtonomijo novinarjev in uredništva, popoln blef", saj se že v sedanjem sistemu direktor agencije ne sme vmešavati v uredniško avtonomijo.

Nihče ni tako kršil novinarske avtonomije kot Veselinovič
V ZNP-ju navajajo, da je "ravno sedanji direktor Bojan Veselinovič zaslovel po tem, da se je daleč največ vmešaval v pokrivanje in izbor dogodkov". Navajajo, da noben drug direktor v zgodovini STA-ja ni tako izrazito kršil novinarske avtonomije kot ravno sedanji. Kot dokaz o njegovem vmešavanju v uredniško avtonomijo in o pritiskih na odločitve urednikov glede izbora pokrivanja dogodkov pa dodajajo, da obstaja "za celo knjigo mailov".

Prepričani so, da bi vlada morala ob vsem tem ukrepati, če pa že ob tem ni ukrepala, bi "morala seveda ukrepati ob dejstvu, da je Veselinovič agencijo tudi finančno oškodoval, ko je odpustil nekdanjega odgovornega urednika, nato pa bil prisiljen izplačati poravnavo". V združenju še navajajo, da je ministrici za kulturo Majdi Širca "ustrezalo, da se direktor vmešava v uredniško delo agencije ne glede na finančne posledice. Vse za ceno: naredite mi to agencijo nazorsko čisto. In Veselinovič se je tega lotil več kot uspešno. Z metodo ideoloških čistk je odstrani nekoga, ki je drugače razmišljal".

"Omenjeni zakon je pisan na kožo Veselinoviču"
"Žal obstaja vtis, da je omenjeni zakon pisan prav na kožo zdajšnjemu direktorju agencije Bojanu Veselinoviču," navajajo v ZNP-ju in pojasnjujejo, da bo po predlogu zakona novega direktorja moral imenovati omenjeni nadzorni svet, ker pa tega v DZ-ju ne bo mogoče imenovati, bo to pomenilo, da bo lahko Veselinovič v. d. tudi več mandatov oziroma vsaj do spremembe zakona.

Ministrstvo pojasnjuje namen zakona
A na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da je glavni cilj zakona urediti delovanje in organizacijo STA-ja in tako prispevati k jasnejšemu sistemu financiranja. Po njihovih besedah predlog novega zakona krepi avtonomnost delovanja novinarjev in urednikov z določbami, ki urejajo imenovanje odgovornega in ostalih urednikov.

STA bi imel po novem dva organa - nadzorni svet, ki je glavni predstavniški in nadzorni organ (predstavlja javnost in stroko) ter direktorja, ki upravlja in vodi STA. Do zdaj nadzornega sveta ni bilo, ampak je njegovo funkcijo opravljala vlada. Direktorja bi imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa, medtem ko ga je do zdaj imenovala vlada.

Način imenovanja odgovornega urednika je podoben kot v obstoječem zakonu o RTVS. To pomeni, da mora direktor pred imenovanjem pridobiti soglasje uredništva, če ga ne dobi, pa o odgovornem uredniku odloči nadzorni svet, ki izbira med kandidatom direktorja in kandidatom uredništva.

"ZNP očitno meni, da bi bilo bolje imeti diktaturo"
Sicer pa na ministrstvu zagotavljajo, da je bil zakon usklajen s Sindikatom novinarjev Slovenije, Zastopstvom uredništva STA in Sindikatom novinarjev STA. "Ne verjajmemo, da bi se zaposleni strinjali z nekakšnim eksperimentiranjem in blefiranjem, ki naj bi ga po mnenju ZNP-ja z novim zakonom izvajalo ministrstvo za kulturo," še pravijo.

"Verjamemo, da koga moti dejstvo, da direktorja STA-ja ne bo več imenovala kar vlada, temveč nazorni svet, ki ga imenuje državni zbor z večino vseh poslancev. Trditi, da je nadzorni svet nepotrebna birokratizacija, pa je isto, kot če bi trdili, da so nepotrebna birokratizacija vsi demokratični postopki v neki državi in da je bolje uvesti diktaturo, kjer se stvari urejajo enostavno, hitro in poceni – očitno vsaj po mnenju ZNP-ja," so še dodali.