V pridigi pri maši v ljubljanski stolnici, ki jo je sicer ob somaševanju slovenskih škofov in duhovnikov daroval predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore poudaril potrebo po vedno vnovičnem zahvaljevanju ljudem, "ki so bili dovolj zvesti sebi in svojemu prepričanju, da so zaznali priložnost, ki se je ustvarila v prostoru in času, obenem pa so imeli jasno vizijo in dovolj veliko srce, ki jih je vodilo pri uresničevanju poslanstva, ki jim ga je zaupalo ljudstvo na plebiscitu".

Čeprav so nosili glavo v torbi, da so se srečevali z nasprotniki osamosvojitve in da je bila Slovenija vojaško napadena, ti ljudje po Zoretovih besedah "niso nehali sanjati, niso klonili in niso zbežali, za kar jim je Slovenija hvaležna". Posebej se je zahvalil osamosvojitveni vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta.

Poleg osamosvojitvenih dejanj je bilo po nadškofovem mnenju zelo pomembno tudi, da je bila Slovenija mednarodno priznana, za kar zasluge pripisuje tudi tedanjemu papežu Janezu Pavlu II. "Osebno se je zanimal za dogajanje v Sloveniji in se osebno zavzel za priznanje slovenske samostojnosti. Tako je eno izmed najpomembnejših priznanj prišlo 13. januarja leta 1992, ko nas je kot državo priznal Sveti sedež, kar je močno vplivalo na vsa nadaljnja priznanja in na vključevanje mlade države Slovenije v mednarodno skupnost," je dejal.

Zore za rešitev vprašanj, ki niso bila predmet sporazuma

Spomnil je, da je enega od korakov k tradicionalno dobrim odnosom med Svetim sedežem in Slovenijo pomenil sporazum o ureditvi pravnih vprašanj med Cerkvijo in državo, a ob tem tudi obžaloval, da do zdaj ni bilo videti "neke konkretne pripravljenosti za obravnavo vseh drugih odprtih vprašanj, ki niso bila predmet sporazuma": "Nikoli ni bil primeren čas ali pa razmere niso bile ugodne. Upajmo, da bo vlada, ki je prevzela vodenje države Slovenije, našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj."

Novi vladi sicer nadškof želi modrosti pri vodenju države "in še posebej pri varovanju človeškega življenja, zakonskega in družinskega življenja, družbene solidarnosti z ubogimi, bolniki in ostarelimi ter pri zagotavljanju verske svobode".

Na koncu je razkril še želje, ki jih ima za nadaljnji razvoj države. Med drugim si želi, da bi Slovenija postala država, "v kateri bo temeljna vrednota prava pravičnost in enakost vseh pred zakonom, v kateri posamezniki, ne glede na položaj, ne bodo jemali v roke pravice in svojevoljno odločali".

Želi si, da bi "postala država, ki bo otrokom zagotavljala rast in razvoj v varni skrbi matere in očeta, kar je njihova najbolj osnovna pravica, ki jim je nobena ideologija in nobena država ne sme vzeti". Njegove sanje so tudi, da bi Slovenija postala država, kjer ne bo spiskov nezaželenih, ampak bodo za vse odprte možnosti za ustvarjanje in osebno rast.

Vidne osebnosti pri maši za domovino

Maše za domovino, s katero je Cerkev počastila prihajajočo 31. obletnico razglasitve samostojnosti, so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, varuh človekovih pravic Peter Svetina, generalni državni tožilec Drago Šketa, zdajšnji in nekdanji ministri in poslanci ter drugi predstavniki političnega in družbenega življenja.