Le malo športnikom uspe uresničiti svoje sanje in postati najboljši na svetu. Foto: IMDb
Le malo športnikom uspe uresničiti svoje sanje in postati najboljši na svetu. Foto: IMDb

Dogodki so bili tako neverjetni, da bi naključni spremljevalec pomislil, da gre za poceni film. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo ta dogodek pristal na filmskem platnu. V času pandemije novega koronavirusa smo vam na teh straneh že priporočali nekaj filmov (v povezavah tega članka), tokrat se ustavljamo pri filmu Jaz, Tonya (2017).

V središču Tonya
Kot je mogoče sklepati iz samega naslova filma, je središčna os postavljena okrog Tonye Harding (spet izjemna Margot Robbie), njena tekmica Nancy Kerrigan (Caitlin Carver) pa je zgolj ovira na njeni poti, na kateri si želi postati najboljša na svetu.

V besednem sporu s sodniki. Foto: IMDb
V besednem sporu s sodniki. Foto: IMDb

Status bele smeti
Tonyo spoznamo pri štirih letih, ko zaradi precej žaljive in nasilne (samohranilske) matere (Allison Janney) prvič obuje drsalke in začne krožiti po drsališču. Tonya je nadarjena, saj hitro napreduje in dosega solidne rezultate. A kot sama kmalu ugotovi, ima naravno oviro, ki izvira iz njenega družbenega položaja. Cenene obleke in preveč rokovska izbira glasbene spremljave so jo ožigosale kot belo smet (white trash). Vse to je mladenko le še bolj oddaljilo od pocukrane elite in dodatno motiviralo.

Iz enega vzorca nazaj v istega
Pri 15 letih spozna tri leta starejšega Jeffa Gilloolya (Sebastian Stan), s katerim se hitro poroči. Če je Tonya pričakovala, da se bo končno rešila utrujajočega in nasilnega življenja z mamo, je pristala pri podobni zgodbi, saj je Jeff prav tako nasilen.

Allison Janney je bila za vlogo matere nagrajena z oskarjem. Foto: IMDb
Allison Janney je bila za vlogo matere nagrajena z oskarjem. Foto: IMDb

Za las brez olimpijske medalje
Pred olimpijskimi igrami v Albertvillu 1992 postane prva, ki ji uspe skočiti dvojni aksel. V Franciji je med glavnimi favoritinjami za zmago, a po padcu ostane na četrtem mestu brez olimpijske medalje. Bron ji je speljala Nancy Kerrigan. Začasno se poslovi od umetnostnega drsanja in postane natakarica.

Napad na tekmico
A poskusi spet, spet neuspešno, saj je v Lillehammerju 1994 osvojila osmo mesto. V pripravah na igre sta dva nepridiprava napadla Nancy Kerrigan in ji poškodovala koleno. Kmalu se je izvedelo, da je za napadom stal Tonyin nekdanji mož Jeff Gillooly. Zadnji madež na Tonyi, ki je končala drsati, več let pozneje pa se preizkusila v boksu.

Marsikdo se je spotaknil ob zorni kot, v katerem je naslovna junakinja prikazana kot žrtev nič kaj materinske ljubezni. Težko je sklepati, da so spotikanja, besedna in fizična zbadanja pozitivno vplivala na razvoj Tonyine osebnosti.

Dolga leta po aferi se je lovila in iskala smisel v svojem življenju, našla ga ni niti v boksu. Zdaj je tretjič poročena, ima otroka in sama pravi, da je zdaj vendarle srečna. Foto: IMDb
Dolga leta po aferi se je lovila in iskala smisel v svojem življenju, našla ga ni niti v boksu. Zdaj je tretjič poročena, ima otroka in sama pravi, da je zdaj vendarle srečna. Foto: IMDb

Preboj za Margot Robbie
Film stoji na odličnih igralskih sposobnostih obeh ženskih igralk. Svetovna javnost je Margot Robbie spoznala v Volku z Wall Streeta (2013), a pravi preboj ji je uspel prav z Jaz, Tonya, za katero je prejela več nagrad (nominirana je bila tudi za oskarja). Odrezavost, samozavest, svojeglavost in prepričanost o svoji in edini resnici jo na eni strani portretira kot nezanesljivo pripovedovalko, na drugo pa žrtev maminih ambicij in nasilnega vedenja.

Za tango sta potrebna dva, Allison Janney se izkaže čudovita izbira pri portretiranju nestabilne matere, ki s svojim vedenjem kompenzira svojo bolečino. Jaz, Tonya je zanimiv vpogled v življenje športnice, ki ji ni vse postlano z rožicami, film prikaže vse plasti (včasih lažne) olikanosti, odlikuje pa ga tudi odlična igra.