Vlatko Čančar je letos v povprečju na 41 tekmah igral slabih sedem minut, dosegal pa je dobri dve točki. Foto: AP
Vlatko Čančar je letos v povprečju na 41 tekmah igral slabih sedem minut, dosegal pa je dobri dve točki. Foto: AP

Ker je zamudil del priprav, je tako recimo odprt sobotni trening v Radovljici, kjer evropski prvaki pilijo zadnje podrobnosti pred odhodom na kvalifikacijski turnir v Kaunas, začel predčasno z individualnimi vajami. Kot pravi, želi dobiti pravi občutek za žogo in se spraviti v ritem, o preizkušnjah v Litvi pa dodaja: "Nisem se še posebej posvečal nasprotnikom. Najprej se moram čim bolj vklopiti v ekipo, da ustvarimo pravo kemijo. Mislim, da bo najpomembneje, da bomo osredotočeni nase. Kdor bo nasprotnik, pač bo. Moramo igrati svojo igro, saj s tem lahko veliko dosežemo. Vedno nerad govorim za naprej. Gremo trening za treningom oziroma tekmo po tekmo."

"Nastop na olimpijskih igrah bi bil velika čast. Od majhnega smo gledali otvoritvene slovesnosti … Res bi bilo nekaj posebnega," je povedal 24-letni Koprčan, ki bo moral prevzeti veliko bremena pod obročema. Četudi je v osnovi krilo, pa bo podobno kot Edo Murić zaradi težav z visokimi igralci večino časa igral na položaju krilnega centra. "Četudi pod obročem nismo tako fizično močni, ne bi smeli imeti zaradi tega težav. Vendarle se igra pet na pet in ne ena na ena. Pomemben bo ekipni skok vseh petih igralcev. Če bo tako, ne bo težav. Če ima recimo Litva visoke centre, jih pa mi lahko pretečemo. Vedno lahko najdeš nekaj, kar njim manjka, pa mi imamo. Veliko bo odvisno od želje," je prepričan Primorec, ki je pred štirimi leti na EuroBasketu 2017 navduševal z defenzivnimi predstavami.

Malone mu v Denverju vse bolj zaupa

Po njegovih besedah se tudi zdaj od njega pričakujejo igranje dobre obrambe, čvrstost in skok: "To so te male stvari, ki jih bom z veseljem opravil." V zadnjem tednu so izbranci Aleksandra Sekulića želeli igrati še eno pripravljalno tekmo, a je dogovor z eno najmočnejših evropskih reprezentanc padel v vodo. Tudi zamenjave ni bilo mogoče najti, tako da bodo Slovenci odigrali trening tekmo med sabo. Veliko priložnosti za uigravaje tako ne bo. Brez Čančarja so evropski prvaki sicer odigrali dve pripravljalni tekmi s Hrvaško in dvakrat zmagali: "Sem spremljal tekmi. V principu se nadaljuje zgodba, v kateri je Igor (Kokoškov, op. a.) pustil svoj pečat. Všeč mi je naš slog igre. Temelji na napadu, na tej tekmi pa se je igrala atraktivna in zanimiva košarka."

Nazadnje je za slovensko reprezentanco igral v kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo pred več kot dvema letoma. Foto: www.alesfevzer.com
Nazadnje je za slovensko reprezentanco igral v kvalifikacijah za zadnje svetovno prvenstvo pred več kot dvema letoma. Foto: www.alesfevzer.com

203 centimetre visoki košarkar ima za sabo drugo sezono v Ligi NBA. Potem ko je kot novinec zbral le 14 nastopov, pa jih je v tej 41. Maja je proti Detroitu recimo igral celo 32 minut, dan predtem pa je proti Minnesoti dosegel osebni rekord v NBA-ju, ko je prispeval 14 točk: "Velik napredek je bil, da sem bil vsaj celo sezono v dresu, kar lani nisem bil. Lahko rečem, da mi počasi trener (Michael Malone, op. a.) vse bolj zaupa in mi daje vse več priložnosti za dokazovanje. Mislim, da sem kar solidno izkoristil te minute. V Denverju so zadovoljni, če so oni zadovoljni, pa sem tudi jaz."

Čančar pridobil ogromno mišic, a v zadnjih mesecih že shujšal

Svojo prihodnost še naprej vidi v NBA-ju, zato vrnitev v Evropo, kjer je nazadnje igral za Burgos v Španiji, predtem pa za Mego v Srbiji in v domovini za Olimpijo, ne pride v poštev. Glavna želja je, da mu uspe prav med Nuggetsi, kjer se dobro počuti: "V NBA-ju nikoli ne veš, kaj te čaka. Dobil sem priložnost, ko se je precej košarkarjev poškodovalo. Če se slučajno ne izide v Denverju, se bo morda kje drugje. Iskreno bi res rad ostal v Denverju. Ostal bi rad v tem pozitivnem in zmagovitem vzdušju. Rad bi torej svojo NBA-kariero potrdil v Denverju, v ekipi, ki je kandidat za naslov. To je moja glavna želja."

Hvaležen za Dragićev nasvet

Vlatko je eden tistih, ki so izkusili, kako težko si je izboriti konkretno vlogo v najmočnejši ligi na svetu. Toda marsikateremu evropskemu košarkarju sta se vztrajnost in potrpežljivost izplačali: "Zagotovo je grenak priokus, če ne igraš veliko. Že dve leti nisem redno igral resne košarke, tako da je želja po igranju res velika. Vemo, da je NBA zahtevna liga in da moraš biti res pripravljen na priložnost, ko jo boš dobil. Verjamem, da bo prej ali slej prišla." Tudi zdaj že legendarni slovenski kapetan Goran Dragić, s katerim se tako kot z Luko Dončićem ob vseh medsebojnih tekmah rad druži, je moral kar nekaj časa čakati na svoj trenutek. Ko ga je dobil, pa ga je znal unovčiti: "Goran mi je glede tega dal nasvet. Povedal mi je svojo zgodbo v NBA-ju in dejal, naj samo ostanem pripravljen. Takšno miselnost sem imel celo sezono. Vsakič, ko sem dočakal priložnost, sem imel to v mislih."

Namesto počitnic bo Tobey s Slovenijo skušal izpolniti olimpijske sanje

Med Nuggetsi sicer blesti košarkar iz regije – Nikola Jokić, ki se je prav tako kot Čančar kalil pri Megi. Tudi njemu niso bile ob prihodu v NBA kar podarjene minute, toda ko je dobil priložnost, jo je vrhunsko izkoristil. Zdaj je MVP lige. "Kar vidite po televiziji, je v živo še bolj neverjetno. Ljudje imajo napačno percepcijo o njem. Mislijo, da ni pripravljen. Fant je res vsak dan v fitnesu, popolnoma posvečen delu, pazi, kaj lahko je … Pravi profesionalec in zato je tudi MVP ter najboljši na svetu," je dodal Čančar, ki v podobni vlogi, kot jo ima Joker v Denverju, ko se vse vrti okoli njega, vidi v slovenski reprezentanci Dončića: "Seveda. Vsi se tega zavedamo in to je najpomembneje. Vemo, česa je zmožen. Če se bomo prilagodili njemu, bo reprezentanca lažje funkcionirala."