Kako pravljično je vse izgledalo na začetku sezone, ko se je sestavila zvezdniška ekipa s Sanijem Bečirovičem na čelu. Sanje o super sezoni in uvrstitvi v drugi del Evrolige, o kateri so (smo) razpravljali mediji, ne pa Zdovc, so se nato začele podirati kot hišica iz kart. Nosilni igralci so odhajali eden za drugim, pravi čudež je, da je Zdovcu uspelo izvleči uvrstitev na Final 4 Lige NLB in osvojitev slovenskega pokala. Foto: MMC RTV SLO/A. B.
Kako pravljično je vse izgledalo na začetku sezone, ko se je sestavila zvezdniška ekipa s Sanijem Bečirovičem na čelu. Sanje o super sezoni in uvrstitvi v drugi del Evrolige, o kateri so (smo) razpravljali mediji, ne pa Zdovc, so se nato začele podirati kot hišica iz kart. Nosilni igralci so odhajali eden za drugim, pravi čudež je, da je Zdovcu uspelo izvleči uvrstitev na Final 4 Lige NLB in osvojitev slovenskega pokala. Foto: MMC RTV SLO/A. B.
U. Olimpija - Krka
Tivolske tribune so bile ob slovesu košarkarjev polne kot že dolgo ne. Dovolj jasno sporočilo, da si Ljubljana želi vrhunske košarke? Foto: KZS/www.alesfevzer.com
Zoran Janković
Ljubljanski župan Zoran Janković, veliki Zdovčev zagovornik, je v prvem polčasu 'pristal' med Olimpijinimi rezervami. Zakaj in kako, ve le on sam. Foto: MMC RTV SLO

Za zdaj po njegovem mnenju nihče ne ve, kako se bo razpletlo. "Bilo je tudi nekaj premikov, določeni ljudje so se angažirali. Ob tej priložnosti bi se jim zahvalil. Čeprav so naleteli na zaprta vrata, vendar so vsaj pokazali voljo, energijo, tako da upam, da bo iz tega vseeno nekaj "ratalo".

Finale je končan, kaj je bil po vašem mnenju jeziček na tehtnici?
Marsikaj. Čestitam nasprotniku za zasluženo zmago. Danes je prevladala "psiha". Naši igralci so bili enostavno v vseh elementih košarkarske igre preslabi. Kaj je razlog, ne vem. Mogoče ta "psiha", ki sem jo prej omenil. Noge so bile težke, enostavno nismo bili pravi. Zamujali smo tako v rotacijah, kot skoku, vsem. Nismo se stepli, njihovi centri so z lahkoto prihajali do žoge. Mislim, da je kakšna "težka" beseda oz. jeza ali kritika v tem trenutku odveč. Kot sem že nekajkrat omenil, sem bil bolj njihov prijatelj. Menili smo, da to zdržimo do konca. Res je, da se nam je ponudila ena priložnost, za katero smo težko garali, marsikaj dali čez, vendar je na žalost nismo izkoristili. Na koncu je vseeno pretehtalo njihovo večje število igralcev in njihova višina. Bili so bolj agresivni, hitrejši. Mi smo iz tekme v tekmo padali, na zadnji tekmi v Novem mestu dali še zadnje atome moči, danes pa nas enostavno ni bilo nikjer.

Zagotovo pa ob takih razmerah v klubu igralcem ne morete očitati junaške borbenosti ...
O tem bi se tudi dalo diskutirati. Mislim, da je ta junaška borbenost, tako kot na drugi tekmi, prišla prepozno. Šele velik zaostanek nas je prisilil, da smo začeli nekoliko bolj agresivno "migati", kar pa je verjetno povezano s tem, kar ste prej omenili.

Kako naprej? Ob izgubi državnega naslova je klubska usoda najbrž še bolj negotova, kot bi bila sicer.
To nima veze. Mogoče celo nasprotno. Mislim pa, da nihče ne ve, kakšna usoda ta klub čaka. Vsekakor pa po mojem mnenju ta rezultat na to ne vpliva.

Je javna tribuna, katere pobudnik ste bili tudi vi, kaj spremenila?
Zagotovo je. Poravnali smo vsaj osnovne stvari. Nekaj sponzorjev je dodalo sredstva, tako da smo nakazali najemnino, elektriko in podobne stvari, da niso igralci enostavno odšli prej domov. Bilo je tudi nekaj premikov, določeni ljudje so se angažirali. Ob tej priložnosti bi se jim zahvalil. Čeprav so naleteli na zaprta vrata, vendar so vsaj pokazali voljo, energijo, tako da upam, da bo iz tega vseeno nekaj "ratalo".

Kako je bilo v klubu brez operativnega vodstva?
Dejansko smo bili brez predsednika, direktorja. Nismo se mogli na nikogar nasloniti ali dobiti kakšne informacije. Bilo je izrečenih veliko obljub in laži, kar je še dodatno načelo to ekipo. Celo takšne, da kdor bo zapustil to ekipo, ni pravi. Ne vem, ali naj gredo spat v park? Pustili so nas na cedilu, vendar nazaj se ozirati nima pomena. Mi smo ponosni, da smo zdržali.

V vaši trenerski karieri ste v nekaterih drugih klubih odšli že ob manjših finančnih težavah kot so Olimpijine. Zakaj ste tokrat ostali na klopi?
Gotovo teh nekaj fantov, ki so vztrajali. Res je tudi, da sem bil doma. Pošteno povedano, če bi bil nekje v tujini, bi najbrž že zdavnaj šel. Ko sem videl, da sem edina oseba, ki drži ta klub skupaj, seveda poleg igralcev ne pozabite še vseh ostalih, sem vztrajal. Če igralci ne bi meni verjeli in vztrajali, bi bil tudi jaz nemočen.

Zadnja tekma v Tivoliju, tudi vaša zadnja na Olimpijini klopi?
Jaz sem povsem nepomemben. Najbolj si želim, da se klub reši. Da nekdo pride, ki bo normalno povedal in imel svojo vizijo: bo Zdovc trener ali ne. To je najmanj pomembno, pomembno pa je, da klub ostane.

Zdaj torej čakate na rešitelje?
Jah, kaj dolgo tudi ne bomo čakali.