Jure Zdovc po odlični igralski karieri uspešno nadaljuje tudi kot trener. Foto: EPA
Jure Zdovc po odlični igralski karieri uspešno nadaljuje tudi kot trener. Foto: EPA
Jure Zdovc
Slovenijo je leta 2009 na Poljskem popeljal do četrtega mesta. Nesrečno so takrat Slovenci ostali brez medalje. Tesno so izgubili v polfinalu, ko so bili boljši Srbi, in v tekmi za tretje mesto, ko so slavili Francozi. Foto: EPA

Božo je imel triletni ciklus, in prav je, da je bil tri leta. Že po prvem letu je bilo veliko govora, ali bo ostal ali ne. Že takrat sem zagovarjal, da mora ostati. Ne poznam trenerja, ki bi vsako leto naredil odličen rezultat. Enkrat se ti uskladi. Imaš nekoliko boljšo ekipo, drugačen žreb ... Prav je, da so se odločili, da Božo ostane tri leta.

Jure Zdovc in Željko Obradović
V sezoni 2010/2011 je Olimpija pod taktirko Jureta Zdovca zaigrala v Top 16 Evrolige. V Ljubljani je moral premoč priznati tudi Željko Obradović s Panathinaikosom, ki je v tisti sezoni postal evropski prvak. Foto: Marko Kovič

Res pa je, da je Olimpija včasih kakšnega igralca dobila tudi, ker je igrala Evroligo in je želel tu nastopati, kljub riziku, da kakšne plače ne bo dobil oziroma jo bo dobil pozneje, saj jo dobiš slej kot prej. Zdaj je pa še to izgubila, in ker ni več Evrolige, je težje dobiti dobrega tujca.

Kenny Gregory
S tujci, pravi Zdovc, je treba imeti srečo. V zadnji sezoni, ko je vodil Olimpijo, je pod njegovo taktirko navduševal Kenny Gregory. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Goran Dragič in Ricky Rubio
Zdovc je prepričan, da bi z zdravim Goranom Dragićem Slovenija v polfinalu EP-ja 209 ugnala Srbijo, pri kateri je takrat blestel Miloš Teodosić. Foto: EPA

Zdovc je postal z Jugoslavijo evropski in svetovni prvak ter olimpijski podprvak, z Limogesom pa je osvojil tudi evropski klubski naslov, s čimer je postal slovenski košarkar z največ trofejami vseh časov. Čeprav je izbrano vrsto vodil le na enem velikem tekmovanju, pa je tudi najuspešnejši slovenski selektor, saj je popeljal reprezentanco do največjega uspeha do zdaj – četrtega mesta leta 2009 na Poljskem.

46-letni strokovnjak, ki je nazadnje vodil peterburški Spartak, je tudi zadnji, ki je z najuspešnejšim slovenskim klubom, Olimpijo, pri kateri se je proslavil tudi kot igralec, prišel do odmevnih izidov, ko so zmaji pod njegovo taktirko navdušili ljubljanske, oziroma bolje rečeno slovenske ljubitelje košarke, nekajkrat do zadnjega kotička napolnili Stožice, premagovali evropske velikane ter zaigrali v Top 16 Evrolige in tudi finalu ABA-lige, kjer so nesrečno, na tekmi, ki jo je zaznamoval tudi nenavaden sodniški kriterij, klonili pred Partizanom.

Olimpija se mora finančno stabilizirati
V zadnjih treh sezonah je Olimpija le bleda senca moštva, ki ga je vodil Zdovc. V ABA-ligi, ki jo je Zdovc z Ljubljančani osvojil kot igralec in bil tudi najkoristnejši posameznik finala, je katastrofalno začela letošnjo sezono in je po šestih krogih še brez zmage: "Nerad komentiram nekaj, česar dobro ne poznam. Ne vem, kakšna je situacija in kaj vse se je v klubu dogajalo, nedvomno pa start v sezono ni takšen, kakršnega bi si želeli in se od Olimpije pričakuje. Olimpija ima ta problem, da ne glede na vse, na primer kakšen proračun ima in probleme, se od kluba pričakuje, da zmaguje. Sezona je še dolga, imajo probleme, a sem prepričan, da jih bodo znali rešiti."

Po skoraj dveh desetletjih so zmaji ostali brez Evrolige in znova nastopajo v Eurocupu, kjer so sicer bolje začeli sezono. Tudi v času Zdovca finančna situacija v klubu ni bila rožnata, vse prej kot to, zato Konjičan poudarja, da je ključno, da paradni konj slovenske košarke postane finančno stabilna ekipa, za to pa si je treba prizadevati še naprej: "Najpomembneje je, da Olimpija postane finančno stabilen klub. Zagotovo nima zajetnega proračuna, tudi v Eurocupu sem prepričan, da ima Olimpija enega najnižjih proračunov, glavno je, da se stabilizira in potem gleda naprej. Rezultati enkrat so, drugič ne, še posebej, ko nimaš veliko denarja, je ta riziko večji. Tudi če imaš veliko denarja, ni zagotovila, ampak je več možnosti za uspeh. Prepričan sem, da Olimpija v taki ali drugačni obliki bo obstala, tudi v nekem pokalu, kot pa sem že rekel, mora biti glavni cilj, da se finančno stabilizira."

Pri nakupu tujcev je potrebna tudi sreča
V zmajevem gnezdu, kot je to tudi v navadi, je znova prišlo do popolne prenove moštva. Kot že nekajkrat do zdaj, so tujci znova povprečni, nekateri celo kažejo, da niso sposobni igrati na tej ravni. V Zdovčevi ekipi so bili tujci izjemni, navduševal je Kenny Gregory, tudi muhasti Kevinn Pinkney, dokler ni zapustil Ljubljane, toda Zdovc je priznal, da so takrat imeli precej sreče z nakupi: "S tujci je treba imeti kar precej sreče. Vsaka sezona je zgodba zase, še vsaka tekma je zgodba zase. Odvisno je od razporeda, kako se ti stvari uskladijo ... Olimpija ima, recimo, letos ogromno smole. Proti Širokemu in Zvezdi je zares imela smolo. Če bi, recimo, ti dve tekmi dobila, bi bilo vse drugače. Veliko stvari se mora ujemati, nekaj je treba imeti tudi sreče. Veliko pa je odvisno tudi od filozofije, saj ima vsak trener svojo in tako gradi igralski kader. Odvisno je, kaj imaš na razpolago in kako vse skupaj gradiš. Res pa je, da je Olimpija včasih kakšnega igralca dobila tudi, ker je igrala Evroligo in je želel tu nastopati, kljub riziku, da kakšne plače ne bo dobil oziroma jo bo dobil pozneje, saj jo dobiš slej kot prej. Zdaj je pa še to izgubila, in ker ni več Evrolige, je težje dobiti dobrega tujca."

Evropskega prvenstva, ki ga je Slovenija gostila septembra, še ni komentiral, v podrobnejšo analizo se tudi ni želel spuščati, a s strokovnega vidika petega mesta, ki so ga gostitelji dosegli, ni mogel oceniti kot uspeh, čeprav je po njegovem mnenju to realno stanje: "Do zdaj nisem želel komentirati evropskega prvenstva in sem se kar nekoliko izogibal komentarju vsega skupaj, saj sem bil v tej vlogi in vem, kako težko in stresno je vse to. Kot strokovnjak ne morem reči, da je to uspeh, saj sem tudi, ko smo bili četrti, rekel, da je to neuspeh. Kot navijač pa moram biti zadovoljen, saj mislim, da je bil to realen domet te ekipe. Božo je potegnil maksimum iz te ekipe. Kot trener to sicer nima veze, kajti je le moje mišljenje, pravim, da peto mesto ne more biti uspeh. Imam nekoliko drugače te stvari postavljene, saj imam visoke cilje, in zato tako na to gledam. Je pa zelo težko dati neko realno oceno."

Če se na Poljskem Dragić ne bi poškodoval ...
Zdovc je sicer kot prvi selektor upal napovedati medaljo in kljub izvrstnemu četrtemu mestu, v slogu trenerja z visokimi ambicijami, takrat dejal, da četrto mesto ni uspeh: "Takrat sem rekel, da je to neuspeh. Medaljo smo imeli pred nosom. Skupek okoliščin, poškodba Dragića, sumljivi kriteriji, vse skupaj zdaj niti ni važno, nam je odneslo to medaljo dobesedno izpred nosa. Takrat sem rekel, da take priložnosti ne bo več, saj je bila res izjemna. Imeli smo dober ritem, odlično ekipo, atmosfero ... To je zdaj spet to, kot sem že rekel, da potrebuješ nekaj sreče. Sem pa prepričan, da če bi Dragić igral, bi mi tekmo proti Srbiji v polfinalu dobili. Je pa res, da so takrat bile zelo močne ekipe. Bilo je drugače, vse je bilo drugače – mi smo imeli drugačno ekipo, nasprotniki so bili drugačni ... Je pa vse skupaj zelo težko ocenjevati. Vsaka tekma je zgodba zase, saj imaš drugo ekipo, druge igralce, konec koncev tudi druge sodnike."

Z Božidarjem Maljkovićem se dobro poznata, saj sta z Limogesom postala evropski klubski prvak. Zdovc je bil zagovornik (nekdanjega) selektorja in verjame, da bo Slovenija v prihodnje tudi prišla do tako želene medalje: "Božo je imel triletni ciklus in prav je, da je bil tri leta. Že po prvem letu je bilo veliko govora, ali bo ostal ali ne. Že takrat sem zagovarjal, da mora ostati. V nekem ciklusu ne poznam trenerja, ki bi vsako leto naredil odličen rezultat. Enkrat se ti ujame. Imaš nekoliko boljšo ekipo, drugačen žreb ... Prav je, da so se odločili, da Božo ostane tri leta. Strinjam se, ko so rekli na zvezi in je bilo tudi objavljeno, da je Slovenija zdaj že toliko časa uvrščena na ta prvenstva brez kvalifikacij, kar je za tako državico velik uspeh. Mogoče res manjka ta pika na i, ta medalja, ki smo ji bili že nekajkrat blizu, pa se nam je izmuznila. Treba je vztrajati in enkrat se bo tudi to povrnilo."

Izjemna podpora med navijači
Zdovc ima med košarkarskimi privrženci veliko podporo in mnogi bi ga radi znova videli na selektorskem mestu, malo pa ni niti tistih, ki bi znova radi zanj stiskali pesti v Stožicah, kar je, kot pravi, le potrditev dobrega dela: "Nedvomno to prija. To je mogoče nekakšno potrdilo in morda zahvala, da sem vendarle dobro delal v Olimpiji, kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, in reprezentanci. Vse to je bilo in sem že nekajkrat rekel, da se ne oziram nazaj. Treba je gledati naprej in vsekakor sem zelo ambiciozen trener z zelo visokimi cilji. Komaj čakam, da znova začnem delati, tako ali drugače ..."

Božo je imel triletni ciklus, in prav je, da je bil tri leta. Že po prvem letu je bilo veliko govora, ali bo ostal ali ne. Že takrat sem zagovarjal, da mora ostati. Ne poznam trenerja, ki bi vsako leto naredil odličen rezultat. Enkrat se ti uskladi. Imaš nekoliko boljšo ekipo, drugačen žreb ... Prav je, da so se odločili, da Božo ostane tri leta.

Res pa je, da je Olimpija včasih kakšnega igralca dobila tudi, ker je igrala Evroligo in je želel tu nastopati, kljub riziku, da kakšne plače ne bo dobil oziroma jo bo dobil pozneje, saj jo dobiš slej kot prej. Zdaj je pa še to izgubila, in ker ni več Evrolige, je težje dobiti dobrega tujca.