Miran Pavlin je bil junak tekme v Kijevu. Foto: RTV SLO
Miran Pavlin je bil junak tekme v Kijevu. Foto: RTV SLO
Slovenska izbrana vrsta je na Euru 2000 zabeležila dva remija in en poraz ter tako zasedla četrto mesto v svoji skupini.
Slovenci so že po 9. miuntah vodili z 2:0, a jim je v zadnje pol ure zmanjkalo moči in sreče. Foto: EPA
Andreja Mali
Andreja Mali se je v zadnjih sezonah bolj posvetila biatlonu. Foto: EPA
Lleyton Hewitt
Lleyton Hewitt je bil na začetku desetletja najboljši tenisač sveta. Foto: EPA
Ferenc Puškaš
Ferenc Puškaš v dresu madridskega Reala januarja 1966, ko je bil star skoraj 39 let. Foto: EPA

Prvo tekmo v Ljubljani je Slovenija dobila z 2:1. Varovanci Srečka Katanca bi lahko v zasneženem Kijevu že v prvem polčasu vodili, toda v sklepu akcij niso bili dovolj zbrani. V drugem polčasu je bila ukrajinska premoč bolj očitna, a večjih priložnosti si gostitelji vendarle niso pripravili, čeprav so v 68. minuti vendarle povedli.

Za to je najbolj zaslužen nemški sodnik Bernd Heynemann, ki je po prekršku nad Andrejem Ševčenkom precej prestrogo pokazal na belo točko, ki jo je v vodstvo spremenil Sergej Rebrov. Toda veselje 65.000 gledalcev na olimpijskem stadionu je bilo kratko. Četrt ure pred koncem je po strelu Mladena Rudonje Miran Pavlin letu žoge spremenil smer in ta je končala za hrbtom vratarja Aleksandra Šovkovskega.

Do konca tekme so gostitelji poskušali z obupnimi napadi, a izid se ni spremenil. Katanec je še enkrat navdušil s svojo taktiko in povsem onemogočil zvezdnika Ševčenka, po tekmi pa je sredi novembra vsem Slovencem voščil vesel božič. Ukrajinci so se na veliko tekmovanje prvič kvalificirali leta 2006, ko so na svetovnem prvenstvu v Nemčiji presenetljivo prišli vse do četrtfinala.

1929
Rodil se je srbski košarkarski trener Ranko Žeravica. Po koncu igralske kariere je vodil beograjski Radnički. Leta 1960 je postal profesionalni trener pri košarkarski zvezi Jugoslavije. Z reprezentanco je leta 1970 slavil na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Deset let kasneje je ''plave'' popeljal še do olimpijskega naslova v Moskvi. Jugoslovansko reprezentanco je vodil na 236 tekmah. Velja za enega največjih teoretikov, združeval je ameriško in sovjetsko šolo košarke. Zvezdnikov ni preveč maral. S Partizanom se je leta 1966 veselil naslova jugoslovanskega prvaka. Ima ogromne zasluge za izjemni karieri Dragana Kičanovića in Dražena Dalipagića.

1935
Rodil se je Toni Sailer, smučarski čudež iz Kitzbühla. Sailer je bil prvi alpski smučar, ki je na enih olimpijskih igrah zmagal v vseh treh disciplinah (takrat še ni bilo kombinacije in superveleslaloma), torej v smuku, veleslalomu in slalomu. To mu je uspelo let 1956 v Cortini d'Ampezzo. Na svetovih prvenstvih je bil štirikrat zlat.

1977
Rodila se je smučarska tekačica in biatlonka Andreja Mali. Najprej je bila zelo uspešna na šprinterskih tekmah v smučarskih tekih. 10. decembra 1998 je na šprintu za svetovni pokal v Milanu zasedla 2. mesto. Prehitela jo je le Norvežanka Anita Moen. 27. decembra istega leta je bila v Engelbergu tretja. Dva dni kasneje je bila od Kamničanke hitrejša le Bente Skari. Na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju februarja 2002 je končala na 7. mestu. Pred sezono 2002/03 se je odločila, da se bo bolj posvetila biatlonu, kjer je njena najvišja uvrstitev v svetovnem pokalu četrto mesto iz Anterselve 2003. Na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu se je 1. marca 2012 veselila srebrne medalje mešane štafete.

2002
Avstralec Lleyton Hewitt je drugo leto zapored postal zmagovalec zaključnega teniškega turnirja najboljše osmerice. V Šanghaju je proti četrtopostavljenemu Špancu Juanu Carlosu Ferreru po treh urah in 50 minutah slavil s 7:5, 7:5, 2:6, 2:6 in 6:4.

2006
Po dolgi bolezni je v 80. letu starosti v Budimpešti umrl Ferenc Puškaš, madžarska nogometna legenda iz 50. in 60. let. Bil je eden največjih igralcev v zgodovini nogometa. Bil je vodja "magičnih Madžarov", reprezentance, ki je leta 1952 zmagala na olimpijskih igrah v Helsinkih, leto kpozneje pa je kot prvo tuje moštvo na Wembleyju premagalo Angleže (6:3). Izjemna madžarska reprezentanca, za katero je Puškaš na 84 tekmah dosegel 83 golov, je v šestih letih izgubila le eno (!) tekmo. Na njihovo žalost je poraz prišel prav v finalu svetovnega prvenstva v Švici (1954) proti Nemcem. "Elf" je v Bernu čudežno zmagal s 3:2.

Puškaš je po neuspeli protikomunistični vstaji (1956) zapustil domovino in leta 1958 zaigral za madridski Real, kjer je skupaj z Alfredom di Stefanom tvoril smrtonosni napad. Puškaš je z Realom osvojil šest španskih prvenstev in trikrat pokoril Evropo. Nepozaben je finale v Glasgowu, kjer so Madridčani s 7:3 premagali frankfurtski Eintracht. Puškaš je dosegel štiri, Di Stefano pa tri gole.