Mike Powell je leta 1991 v Tokiu 'poletel' neverjetnih 895 cm. Foto: EPA
Mike Powell je leta 1991 v Tokiu 'poletel' neverjetnih 895 cm. Foto: EPA
Jean-Claude Killy
Francoz Jean-Claude Killy je bil junak olimpijskih iger v Grenoblu.
Felix Sanchez
Felix Sanchez je bil tri leta nepremagljiv v teku na 400 metrov z ovirami. Foto: EPA
Andy Roddick
Andy Roddick je leta 2003 v New Yorku dosegel uspeh kariere. Foto: EPA
Štefka Kostadinova
Rekord Štefke Kostadinove drži že več kot dve desetletji. Foto: EPA
Eunice Barber
Eunice Barber je poskrbela za navdušenje gledalcev v Parizu. Foto: EPA
Boštjan Cesar
Boštjan Cesar je v Marseillu dobro začel, a slabše nadaljeval. Foto: EPA

Američan je za 5 cm popravil 23 let star rekord rojaka Boba Beamona z olimpijskih iger leta 1968 v Ciudadu de Mexicu. Prvi favorit za zlato odličje je bil Carl Lewis, ki je bil vse desetletje neporažen v skoku v daljino. V tretji seriji je Lewis pristal pri 8,91 metra, a rekord ne bi bil priznan zaradi premočnega vetra (2,9 m/s). Powell je imel najboljši izid 8,54 m, potem pa mu je v četrti seriji uspel sanjski skok. Ko se je na semaforju izpisalo 8,95 metra, se je prijel za glavo in začel teči po atletski stezi. Rekord je še vedno veljaven.

1943
Rodil se je francoski alpski smučar Jean-Claude Killy. Bil je junak olimpijskih iger leta 1968 v Grenoblu, ko je zmagal v vseh treh disciplinah (v smuku, veleslalomu in slalomu). Pred njim je tak podvig uspel le še Avstrijcu Toniju Sailerju leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. Zelo sporna je bila njegova zmaga v slalomu, potem ko je bil njegov največji tekmec Avstrijec Karl Schranz diskvalificiran zaradi domnevne napake. Mnogi strokovnjaki so dejali, da so sodniki odločili pristransko, v korist domačega idola. V letih 1967 in 1968 je slavil tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Po koncu kariere je postal uspešen športni funkcionar. Pomagal je pri pridobitvi olimpijskih iger, ki jih je leta 1992 gostil Albertville. Leta 1995 je postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja.

1972
Rodil se je češki nogometaš Pavel Nedved. Njegov vzpon se je začel na evropskem prvenstvu leta 1996 v Angliji, ko se je Češka prebila vse do finala, kjer je šele po podaljšku klonila proti Nemcem. Po prvenstvu se je iz praške Sparte preselil k Laziu. V Rimu je bil eden glavnih zvezdnikov ekipe, ki je v sezoni 1999/2000 osvojila naslov italijanskega prvaka. Lazio je leta 1999 zmagal tudi v Pokalu pokalnih zmagovalcev. Poleti 2001 je Zinedine Zidane iz Juventusa prestopil k Realu iz Madrida. V Torinu so kupili Nedveda za 41,2 milijona evrov. V letih 2002 in 2003 je Juventus z Nedvedom v glavni vlogi postal prvak, naslova iz let 2005 in 2006 pa so mu zaradi afere "Moggiopoli" odvzeli. Nedved je bil v izjemni formi leta 2003, ko je stara dama v polfinalu Lige prvakov izločila madridski Real, v finalu pa zaradi kazni ni smel igrati. Juve je po enajstmetrovkah klonil proti Milanu.

Za izbrano vrsto Češke je med letoma 1994 in 2006 odigral 91 tekem in zabil 18 golov. Čehi so se leta 2004 na evropskem prvenstvu prebili do polfinala, kjer so izgubili proti Grčiji po podaljšku z 0:1. Na tekmi proti Srbiji 16. avgusta 2006 se je Nedved dokončno poslovil od reprezentance, po koncu sezone 2008/09 pa je sklenil še klubsko kariero.

1977
Rodil se je atlet iz Dominikanske republike Felix Sanchez. Na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je osvojil zlato medaljo v teku na 400 metrov z ovirami, kar je bila prvo zlato odličje za Dominikansko republiko v zgodovini OI-ja. Med letoma 2001 in 2004 je bil na nizkih ovirah razred zase, dobil je kar 43 tekem zapored. Leta 2001 je v Edmontonu postal svetovni prvak, dve leti pozneje pa je naslov ubranil v Parizu. Na veliko sceno se je vrnil na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, ko je znova osvojil zlato odličje.

1982
Rodil se je ameriški teniški igralec Andy Roddick. Znan je predvsem po sijajnem servisu, v lasti ima najhitrejši začetni udarec v zgodovini (249 km/h). Profesionalec je postal leta 2000, svoj edini turnir za grand slam je osvojil v New Yorku leta 2003. V finalu OP-ja ZDA je s 6:3, 7:6 in 6:3 premagal Španca Juana Carlosa Ferrera. V polfinalu je proti Argentincu rešil zaključno žogo in se vrnil po zaostanku z 0:2 v nizih. Leta 2003 je bil tudi igralec številka ena na svetu. V Wimbledonu je bil trikrat v finalu. V letih 2004, 2005 in 2009 ga je premagal Roger Federer.

1986
Na evropskem atletskem prvenstvu v Stuttgartu sta Jurij Sedih in Sergej Litvinov uprizorila najzanimivejši dvoboj v metu kladiva. Litvinov je najprej vrgel sijajnih 85,74, potem pa je Sedih s svetovnim rekordom 86,74 m osvojil zlato. Ta rekord je še vedno veljaven.

1987
Ben Johnson je na svetovnem prvenstvu v Rimu postavil svetovni rekord (9,83) v teku na 100 metrov. Kanadskega šprinterja so na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Mednarodna atletska zveza je leta 1989 razveljavila dosežek Johnsona in za zmagovalca naknadno razglasila Carla Lewisa, ki je tekel 9,93.

Bolgarka Štefka Kostadinova je s svetovnim rekordom (2,09 m) zmagala v skoku v višino na svetovnem prvenstvu v Rimu. Druga je bila Tamara Bikova iz Sovjetske zveze (2,04 m), tretja pa Susanne Beyer iz Nemške demokratične republike (1,99 m).

2001
Laurent Blanc je podpisal pogodbo z Manchester Unitedom. Francoz je v ekipi zamenjal Nizozemca Jaapa Stama, ki je odšel k Laziu iz Rima.

2003
Eunice Barber je na svetovnem prvenstvu v Parizu osvojila zlato kolajno v skoku v daljino (6,99 m). Francoska specialistka za sedmeroboj je svoji državi v zadnjem skoku priborila prvo zlato odličje na domačem SP-ju. Srebro je pripadlo Rusinji Tatjani Kotovi (6,74 m), Bron pa Indijki Anju Bobby George (6,70 m).

Odličen francoski večer so zaokrožile tekačice v štafeti 4 x 100 m Patricia Girard, Muriel Hurtis, Sylviane Felix in Christine Arron. S časom 41,78 so postavile državni rekord in za pet stotink ugnale Američanke (Angela Williams, Chryste Gaines, Inger Miller, Torri Edwards). Bron so osvojile Rusinje (42,66).

2005
Slovenski nogometni reprezentant Boštjan Cesar je iz zagrebškega Dinama prestopil k Marseillu. Cesar zdaj igra za Chievo.