Derbi med Olimpijo in Mariborom je vselej nekaj posebnega. Gre za največja tekmeca slovenskega nogometa, njuni medsebojni obračuni pa so v medijih po navadi označeni za "praznik nogometa". Toda prav na teh derbijih se največkrat zgodijo neljubi dogodki. Prejšnjo sredo so se nekateri člani obeh navijaških skupin spopadli z varnostniki, na sektorju, kjer so bile Viole, pa je bilo po tekmi (0:1) polomljenih tudi 298 sedišč. Videoposnetki, ki so se kot ogenj razširili po spletu, so močno razburili slovensko javnost, ki želi ostrejše ukrepe zoper razgreteže, pogosto pa kot primer ustrezne varnosti in ureditve na stadionih navaja Anglijo.

Huliganstvo staro več kot 130 let
Že leta 1880 so se na Otoku pojavili razgreti navijači, ki jim je sedma sila nadela ime "suroveži". Ti so v odsotnosti gostujočih navijačev po navadi napadli nogometaše nasprotne ekipe ali celo sodnika. Najhujši incidenti so se takrat dogajali na krajevnih derbijih, kjer so po pričakovanjih vsakič znova zapele pesti. Tisti čas temu pojavu niso posvečali veliko pozornosti, razlog za deviantno vedenje pa so našli v slabih socialnih razmerah in vsesplošnem nezadovoljstvu. Zaradi tega se je huliganstvo nemoteno razvijalo v obliko, ki je vrhunec dosegla v 80. letih prejšnjega stoletja.

Leta 1973 postavili ograje in kletke
V 70. letih so se začele ustanavljati t. i. "firme". Te so bile sestavljene iz navijačev, ki so z nasiljem branili barve svojega kluba. Na Otoku, ki je bil tisti čas v hudi gospodarski krizi, so se pretepi med navijaškimi skupinami (v nadaljevanju firme) dogajali povsod. V sezoni 1973/74 je Rdeča armada (ang.: Red Army), 'firma' Manchester Uniteda, zaradi slabih predstav svojih ljubljencev, ki so po končani sezoni izpadli iz elitne druščine, na vseh gostovanjih povzročala hudo razdejanje, istega leta je navijač Boltona do smrti zabodel mladega navijača Blackpoola v okolici stadiona Bloomfield. Zadnji dogodki so angleško nogometno zvezo prisilili, da je na stojiščih postavila varnostne ograje in kletke, ki pa huliganov niso vselej zadržale na svojih mestih.

"Bushwackersi" povzročali najhujša razdejanja
Že pet let pozneje se je zgodil eden najhujših pretepov v angleškem nogometu. Marca 1978 sta se v četrtfinalu FA-pokala udarila Millwall in Ipswich. Tekmo so z 1:6 dobili gostje, ki so tistega leta pokal tudi osvojili, a so njihov uspeh zasenčili pripadniki obeh 'firm', ki so se udarili na stojiščih, na igrišču in tudi v okolici stadiona The Den v Londonu. Pele so pesti, vihteli so noži, po zraku so leteli steklenice, železne palice in drugi topi predmeti. Za varuhe miru je bila tista noč zelo dolga, v incidentu pa je bilo poškodovanih tudi veliko nedolžnih ljudi. Millwallova 'firma' "Bushwackers" kakor tudi številne druge je na Otoku pustošila na vseh gostovanjih, vsako leto pa je z nestrpnostjo čakala žreb FA-pokala in upala, da se bo lahko udarila s 'firmo' člana najelitnejše nogometne druščine.

Krvavo leto 1985
Marca 1985 so sledila nova huda razdejanja pred četrtfinalno tekmo FA-pokala med Luton Townom in Millwallom, med njo in po njej. 11. maja 1985 je 14-letni navijač na stadionu St. Andrews v Birminghamu umrl, istega dne pa so v Bradofrdu na stadionu Valley Parade ognjeni zublji pogoltnili celotno tribuno in v smrt pahnili 56 navijačev. 11. maj je bil uvod v največjo tragedijo v evropskih tekmovanjih. 29. maja tistega leta sta se v finalu Evropskega pokala pomerila Liverpool in Juventus. Na stadion Heysel v Bruslju je pripotovalo 60 tisoč navijačev, 39 pa se jih nikoli več ni vrnilo domov. Že pred finalnim obračunom sta oba finalista krovno organizacijo opozorila na slabo stanje stadiona in na "nevtralno tribuno", ki je bila postavljena med navijaškima sektorjema Liverpoola in Juventusa, a je Uefa njuni pritožbi preslišala in dala zeleno luč za izvedbo 29. finala Evropskega pokala.

Bakle in topi predmeti kaplja čez rob
Pred tekmo so se na nevtralni tribuni, kjer so se navijači Juventusa in Liverpoola pomešali med seboj, pojavile težave. Italijani so v sektor angleških navijačev začeli metati bakle, rakete in druge tope predmete. Navijačem Liverpoola je bilo čez čas dovolj (marsikdo je imel v mislih tudi finale iz leta prej, ko so navijači Rome Liverpoolove privržence s skuterji lovili po Rimu, v napadih je bilo zabodenih več Angležev) in so preskočili železno ograjo ter stekli proti huliganom Juventusa. Ti so skupaj z drugimi privrženci stare dame skušali pobegniti, a jim je pobeg preprečeval star in razpokan zid, ki se je pod pritiskom sesul ter pod seboj pokopal 39 navijačev. Tekma se je kljub smrtnim žrtvam začela, finale pa so z 1:0 dobili črno-beli.

96 navijačev umrlo za boljšo prihodnost
Takratna predsednica vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Margaret Thatcher je bila nad dogodkom zgrožena, zaradi tragedije pa so bili angleški klubi za 5 let izključeni iz evropskih tekmovanj, Liverpool še leto dlje. Toda najtemnejši trenutek angleškega nogometa je šele prihajal. 15. aprila 1989 sta se na stadionu Hillsborough v polfinalu FA-pokala pomerila Liverpool in Nottingham Forest, zaradi prevelikega števila navijačev v sektorju na stojiščih Leppings Lane pa je umrlo 96 navijačev rdečih. Sektor je bil razdeljen na štiri dele, vsak je bil ločen in ograjen z visokimi železnimi ograjami. Osrednja sektorja sta bila že nabito polna, ko je policija nepremišljeno vanju spustila še približno 2 tisoč navijačev. Nastal je hud pritisk, zaradi katerega se je zadušilo 95 Liverpoolovih navijačev, en pa je umrl po štirih letih globoke kome.

Angleška javnost je bila pretresena, po poročilu, ki ga je pripravil lord Justice Taylor, pa je sredi devetdesetih let sledil ukaz, da se podrejo vsa stojišča in namesto njih zgradijo tribune s sedišči. Varnostne ograje oziroma kletke, ki naj bi zadrževale huligane in zaradi katerih je konec koncev umrlo 96 ljudi, so postale stvar preteklosti, zaradi sedišč pa je lahko nadzorna ekipa tudi nadzorovala število navijačev na stadionu. Vse to naj bi preprečilo morebitno ponovitev tragedije, ki jo je britanska javnost lahko spremljala v živo tistega usodnega aprilskega dne leta 1989.

Kazni zajezile huliganstvo, a izjeme ostajajo
Ograje so bile odstranjene, upravljavci stadiona so vselej vedeli, koliko ljudi je na tribunah, razgreteže pa je po novem doletela huda denarna kazen in ob več prekrških tudi prepoved vstopa na stadione po vsem Otoku. Policija je ustvarila seznam huliganov in jih je bolj ali manj uspešno držala stran od stadionov. Vseeno pa popolnega nadzora nima. "Huligani bodo vedno našli način, da se udarijo s firmo nasprotne ekipe. 'Upokojeni' starejši člani bodo to počeli iz nostalgije, mlajši pa iz ljubosumja, ker so zamudili zlato dobo huliganstva. Mlajše generacije poslušajo zgodbe iz preteklosti, si na spletu ogledujejo posnetke pretepov in želijo iti po stopinjah svojih predhodnikov," je povedal znani angleški nogometni zgodovinar Rogan Taylor.

Dodal je še: "Huliganstva ni mogoče odpraviti. Huligane se lahko odstrani s stadionov, toda še vedno obstajajo. Če ne bodo razgrajali na stadionu, bodo pa to počeli na ulicah ali kje drugje, daleč od policijskega nadzora. Tako pač je. Huliganstvo ne bo nikoli povsem izginilo, lahko pa se ga precej omeji."

Sprememba zakona o policiji?
Z ministrstva za notranje zadeve so po srednem derbiju sporočili, da so že pred kratkim predlagali spremembe zakona o policiji, v katerem želijo zapisati novo pooblastilo policiji, da lahko nasilnim skupinam prepreči dostop do kraja športne prireditve. Drugi ukrep naj bi bil začasna prepoved vstopa na stadion tistim navijačem, ki so v preteklosti že bili kaznovani zaradi razgrajanja na tekmah. Celovite spremembe zakona o policiji bodo pripravili do konca leta, v državnem zboru pa naj bi zakon obravnavali v drugi polovici leta 2011.

Napočil je čas za spremembe
Celostno gledano je 298 polomljenih sedežev in manjši pretep z varnostniki kapljica v morje huliganstva, če sredne nemire v Stožicah primerjamo z nekaterimi nemiri v tujini. V Braziliji se denimo huliganske skupine med seboj celo streljajo, gostovanja v Riu de Janeiru pa so ves čas smrtno nevarna. Prav smrtne žrtve, ki so bile posledice hudih tragedij (v Bradfordu leta 1985 in v Sheffieldu leta 1989), so, denimo, Angleže prisilile, da so vprašanju huliganstva in predvsem varnosti na stadionih in objektov samih posvetili veliko več pozornosti kot sicer. Spodbudno je, da se tudi pri nas stvari razvijajo v pravo smer, čeprav je premik naprej povzročilo "le" 298 polomljenih sedišč. Vsekakor je dobro, da Slovenija dobi t. i. "zakon o navijačih" oziroma izpopolnjen zakon o policiji pravočasno in ne takrat, ko bo že prepozno in bo morebitna smrt, ki se lahko zgodi nepričakovano in zelo hitro, zaradi nemirov kosila tudi na sončni strani Alp.