Nanga Parbat je bil do leta 2016 še predzadnji osemtisočak, na katerem ni še nihče stal pozimi, čeprav je to poskušalo okoli 30 odprav. Foto: EPA

Nardi in Ballard sta se po satelitskem telefonu nazadnje oglasila v nedeljo, 24. februarja, in sporočila, da sta na višini 6300 metrov, nato pa v baznem taboru z njima niso imeli več stika, tako po telefonu kot po radijski zvezi. V času njunega zadnjega javljanja je bilo na gori slabo vreme z oblaki in močnim vetrom.

V Karakorum sta plezalca prispela konec decembra lani in se nameravala na 8126 metrov visoki vrh v težkih zimskih razmerah povzpeti v osrednjem delu zahodne Diamirske stene po slovitem grebenu Mummery, ki še nikoli ni bil preplezan v celoti. Konec januarja sta odpravo zaradi ogromne količine snega in velikih naporov zapustila pakistanska soplezalca. Po mučnem boju z neugodnim vremenom, ko jima je veter odpihnil šotor v tretjem višinskem taboru na višini 5714 metrov, je Nardiju in Ballardu le uspelo postaviti četrti višinski tabor na višini 6200 metrov.

Nardijeva ekipa je najprej domnevala, da se plezalca ne moreta oglasiti, ker sta na območju, kjer ni signala, a ko po pregledovanju pobočja z daljnogledi niso opazili nobenega gibanja, so sprožili reševalno akcijo.

Helikopter prizemljen zaradi napetosti z Indijo
Za reševalni helikopter so zaprosili pri družbi Askari, ki ima edina v Pakistanu dovoljenje za civilno reševanje z vojaškimi helikopterji. Vendar zaradi naraščajočih napetosti z Indijo reševalni helikopter iz bližnjega središča Skardu še ni vzletel, saj ni dobil dovoljenja pristojnih organov. Italijanski veleposlanik v Pakistanu naj bi zdaj od pakistanskih oblasti le dobil zagotovilo, da bo lahko helikopter poletel v četrtek zjutraj, čeprav se že napoveduje ponovno poslabšanje vremena.

Nanga Parbata se je zaradi številnih smrtnih žrtev med alpinisti prijel vzdevek "ubijalska gora". Foto: AP

Na pomoč pri reševanju bo s helikopterjem v bazni tabor na Diamirski strani poletel tudi pakistanski plezalec Ali Sadpara, ki je leta 2016 skupaj z Alexom Txikonom in Simone Morom opravil prvi zimski vzpon na Nanga Parbat.

Okoli 160 kilometrov stran v Karakorumu sta tudi dve odpravi, ki skušata opraviti prvi zimski vzpon na K2, vendar jih po zadnjih informacijah še niso zaprosili za pomoč pri reševanju. Tudi njih bi morali v tem primeru pod Nanga Parbat prepeljati s helikopterjem, kar pa je trenutno nemogoče, saj je nad tistim območjem zračni prostor popolnoma zaprt.

Četrti poskus zimskega vzpona
Za 42-letnega Nardija je to že četrti poskus zimskega vzpona na Nanga Parbat, na katerega se je med drugim skušal povzpeti tudi skupaj s francosko plezalko Elisabeth Revol. Pred letom dni so Revolovo na Nanga Parbatu na višini 6100 metrov v dramatični akciji rešili poljski plezalci, ki so prileteli iz baznega tabora K2 in ponoči preplezali tisoč metrov višinske razlike. Žal niso mogli pomagati njenemu soplezalcu Tomaszu Mackiewiczu, ki je ostal na višini 7200 metrov.

30-letni Ballard po drugi strani še nima takih izkušenj iz Himalaje, se pa lahko pohvali, da je bil prvi, ki je v eni sezoni opravil zimske solovzpone v šestih največjih severnih stenah Alp. Ballard je sin alpinistke Alison Hargreaves, ki je kot prva ženska brez dodatne pomoči leta 1995 stala na Everestu. Umrla je istega leta med sestopom s K2, ko je želela kot prva in brez dodatne pomoči v eni sezoni stati na treh najvišjih vrhovih sveta, poleg Everesta in K2 še na Kangčendzengi.