Ameriški košarkarji so znova stopili na vrh sveta. Foto: Reuters
Ameriški košarkarji so znova stopili na vrh sveta. Foto: Reuters
Kobe Bryant
Kobe Bryant je že dolgo pred olimpijskim turnirjem opozarjal, da zmage in naslov prinaša le obramba. Ni se motil. Foto: Reuters
Jason Kidd
Jason Kidd je bil edini v kadru iz moštva za Sydney 2000. V reprezentančnih tekmah še ni doživel poraza (46:0). Foto: EPA
Mike Krzyzewski
Mike Krzyzewski bi v morebitnem neposrednem obračunu imel veliko prednost. Leta 1992 je bil namreč Dalyjev pomočnik. Foto: EPA
Zadnja četrtina finala Španija - ZDA

Ameriška zasedba iz Pekinga je vse do zadnje tekme zmagovala s povprečno razliko 30 točk in nikoli za manj kot 20. Mnenje je bilo enotno: očitno so potrebovali šest let, da so spet nedotaklljivi. Nato pa je prišel finale in z njim moštvo, vredno naslova svetovnega prvaka. Španci so več kot pol ure zares vrhunskega dvoboja na ameriške koše odgovarjali z enako mero. Ko so nasprotniki zaostajali le še za dve točki (91:89), ameriškega stroja (sestavljali so ga več kot dve leti) za razliko od preteklih bolečih izkušenj ni zajela panika.

Pot do zlata prava
Zadnjih nekaj več kot osem minut je bila na parketu četvorka košarkarjev, ki bodo naslednjo sezono zagotovo top kandidati za najkoristnejšega igralca Lige NBA: Kobe Bryant, Lebron James, Dwyane Wade in Chris Paul so prelomili tekmo, Američani pa so po osmih letih znova na vrhu. In nanj so se povzpeli po pravi poti. Trda obramba, spoštovanje nasprotnikov (le za vzorec je bilo ameriško ošabnost z OI-jev 1996 in 2000 opaziti pri Jamesu, Wadu in Carmelu Anthonyju) in najpomembnejše - homogena ekipa. To niso bili le All-Star igralci v enakih dresih, to je bilo moštvo, ki je igralo kolektivno.

Po 16 letih NBA-norija, II. del
Čeprav so bili zaradi nekaterih spornih sodniških daril (v obliki korakov, predolgem izvajanju prostih metov po pravilih Fibe itd.) in prepogostokrat preveč agresivnega pristopa tudi izžvižgani, je že zdaj jasno, da so po 16 letih naredili največ za promocijo Lige NBA. Michael Jordan, Magic Johnson in Larry Bird so jo leta 1992 predstavili širnemu svetu, Bryant, James in Wade pa so na Kitajskem po Jau Mingu poskrbeli za novo košarkarsko norijo. In NBA s komisarjem Davidom Sternom na čelu namerava to v prid še večje prepoznavnosti seveda izkoristiti. Gostiteljica letošnjih iger naj bi bila kmalu tudi s pomočjo NBA-ja bogatejša za kar 800.000 igrišč.

Stern: To bi bilo še zanimivo
Stern je deloval še kako zainteresirano ob vprašanju, kdo bi dobil obračun "Dream teama 1992" in "Redeem teama 2008"? "Za to bi pa pravzaprav kupil vstopnico. David Robinson in Karl Malone? Kdo je še bil pod košem? Patrick Ewing. Torej Patrick, David in Karl Malone - to bi bilo še zanimivo."

MJ je le eden
Čeprav se ni izjasnil, pa bi Stern očitno stavil na barcelonsko moštvo in za to že izpostavil eno od prednosti. Bodite prepričani, da bi centrska kombinacija Ewinga, Robinsona, Malona in Charlesa Barkleyja prepričljivo opravila z letošnjo Dwighta Howarda, Chrisa Bosha, Carlosa Boozerja in Carmela Anthonyja, ki je na položaju "štirice" igral bolj kot ne po sili razmer. Drug, za vse čase nedosegljiv, veliki adut selektorja "Dream teama" Chucka Dalyja bi bil seveda Michael Jordan. Neponovljivi šampion je bil v Barceloni pri 29 letih sredi osvajanja šestih naslovov NBA-prvaka. Eden največjih košarkarjev vseh časov in igralec, ki je znal vedno najti pot do koša. Bryant, Wade in James so supervrhunski igralci, vendar vsi najmanj stopničko nižje od MJ-ja.

Bryant na Jordanu, Pippen na Jamesu?!
Bi bilo pa prav zanimivo videti, kako bi se Bryant lotil svojega idola v obrambi, in še bolj zanimivo, kako bi Scottie Pippen deloval ob 113-kilogramski gori mišic Jamesu, ki je s svojo fizično močjo in skočnostjo v prodorih neustavljiv.

Po "žurerski" noči iz postelje takoj na parket
Veliko vprašanje, ali razen Jordana in igre pod košem vse ostalo ni na strani letošnjih olimpijskih prvakov. Ob tem je treba poudariti, da je primerjava izidov nepomembna. Pred 16 leti je bilo moštvo izbrano tudi na podlagi takratnih osebnih dosežkov in popularnosti. Johnson je bil sredi upokojitve, Bird pa tik pred njo in daleč od nekdaj neustavljivih predstav. Poleg njiju sta najmanj točk dosegala še John Stockton in Christian Laettner. To navsezadnje ni bilo pomembno. Moštvo si je lahko baje privoščilo tudi nočne izlete v katalonski prestolnici, kljub temu pa zmagovalo s po 43,8 točke razlike in postalo fenomen.

Vsak igralec pomemben kamenček v mozaiku
Danes takega luksuza ni več. Svetovna košarka je napredovala, kar so ameriški navijači mučno spremljali od Sydneyja 2000 naprej. Tokrat je bilo vse podrejeno pripravam na nasprotnike in še pred tem sestavi moštva. Tudi enajstega, Tayshuna Princa, in dvanajstega igralca, Michaela Redda, sta selektor Mike Krzyzewski in menedžer Jerry Colangelo skrbno izbrala: prvi je obrambni specialist, drugi pa smrtonosni strelec z razdalje. Letošnje olimpijsko moštvo je hitrejše in močnejše.

Letošnje moštvo najbolj vrhunsko
"Še boste na olimpijskih igrah videli profesionalce, vendar mislim, da take ekipe nič več," je že pred časom za svoje moštvo rekel Daly. Najbrž je bilo po imenih res najbolj veličastno v zgodovini, vendar nobeno do zdaj še ni igralo tako vrhunske košarke kot letošnje.

Ž. K.

Zadnja četrtina finala Španija - ZDA