Na prejšnjih dvojih olimpijskih igrah je bila v veleslalomu dvanajsta, kar je premalo za njene zmožnosti. V tej sezoni sicer še nima zmage, toda smuča zelo dobro in je bila dvakrat na odru za zmagovalke: druga je bila na veleslalomu v Aareju in na slalomu v Mariboru. S 26-letno Tino Maze se je pogovarjala novinarka TV Slovenija Ana Kobal.
To so vaše tretje olimpijske igre, vendar ste bili pred osmimi leti stari šele 19 let. Danes ste bolj izkušeni, zrelejši ... Mislite, da vam bo, predvsem s psihološkega vidika, tokrat kaj lažje?
Olimpijske igre so veliko tekmovanje z vseh vidikov. Želim si, da bi potekale po načrtih; mirno, profesionalno in na najvišji ravni. Mislim, da smo tega sposobni! Čustva so ob olimpijskih igrah vsekakor močna. Vendar bo letos laže tekmovati kot pri devetnajstih. Laže zato, ker se zavedam, da se zares lahko merim z najboljšimi.
Kaj ste se naučili iz preteklih olimpijskih iger? Česa mislite, da letos ne smete ponoviti?
Mislim, da ne gre za filozofijo "ne smeti, ker drugače ne bom dobra". Treba je narediti vse, kar se da, predvsem brez takšnega razmišljanja. Jasno, stvari niso vedno narejene, kot bi morale biti, ampak saj smo samo ljudje.
Kako osebno gledate na olimpijske igre? Za nekatere športnike je to vrhunec kariere, kaj pa vam pomeni to veliko tekmovanje?
So vrhunec kariere, pa tudi življenja na splošno za vsakega športnika. Nekateri so zadovoljni že s tem, da lahko sploh nastopijo na teh igrah in že to predstavlja njihov vrhunec. Sama sem ponosna, da prihajam iz vasi s tako velikim številom olimpijcev in da bom znova tekmovala na olimpijskih igrah. Kolajne nas čakajo, treba jih bo samo vzeti!
Veliko tekmovalcev se po olimpijski sezoni odloči, da bodo končali kariero. Se tudi vam zdi, da je to ena izmed prelomnic v življenju vrhunskega športnika?
Olimpijada je obdobje štirih let. Po navadi se tekmovalci odločajo za ciklus, v katerem skupaj z ekipo gradijo na pripravljenosti. Olimpijske igre so nekakšna “pika na i”, veliki finale tega pripravljalnega obdobja.
Na velikih tekmovanjih se po navadi dogajajo presenečenja; ni nujno, da kolajno dobi tisti, ki je bil v določeni disciplini sicer na vrhu. Kako to komentirate?
Nepredvidljivost športa, smučanja še posebej, se vedno pojavlja. To se ne dogaja le na olimpijskih igrah, temveč tudi na drugih tekmovanjih. Predvsem hitre discipline so vedno uganka. Lahko si popolnoma favoriziran, ampak če se spusti megla, nimaš realnih možnosti. To je po eni strani zelo dobro, saj je krog tistih, ki lahko osvojijo kolajne, zelo širok in vsak lahko upa, da bo to dosegel.
Tekmovali boste v več disciplinah. Ste predvideli možnost, da za disciplino, v kateri imate največ realnih možnosti, žrtvujete kakšno drugo? Da se na primer odpoveste nastopu zaradi utrujenosti?
Naš cilj je zdržati celotno sezono na najvišji ravni. Če pride do kakšnih izrednih zadev, recimo bolezni, se o tem pogovorimo in poskušamo najti rešitev. Že zdaj razmišljati o morebitni utrujenosti na olimpijskih igrah nima nobenega smisla!
Ali ste kdaj razmišljali, da bi, če bi osvojili medaljo, sklenili kariero in si mogoče začeli ustvarjati družino?
Po tej sezoni, z olimpijsko medaljo ali brez nje, bom temeljito razmislila o svojem nadaljevanju kariere. V Sloveniji nekateri ne cenijo mojega dela, doseženih rezultatov in to me moti.
Pa še malo šale: Če vam pred olimpijsko tekmo zagotovijo, da imate bronasto medaljo - bi jo sprejeli ali bi se kljub možnosti, da jo izgubite, udeležili tekme in vozili na zmago?
Kako že gre tisti pregovor: Če bi lovec ustrelil zajca ... Pa ga ni!
Kaj bi ta trenutek storili, če bi pravkar postali olimpijska prvakinja v Vancouvru?
Jokala bi!
Za koga izmed slovenskih predstavnikov bi rekli, da bo dobitnik kolajne v Vancouvru?
Petra Majdič, Vesna Fabjan, Saša Farič in jaz!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje