T. i. mehurčki, kakršen je bil, recimo, tudi med svetovnim prvenstvom v biatlonu na Pokljuki, so se izkazali za dobre rešitve. Foto: www.alesfevzer.com
T. i. mehurčki, kakršen je bil, recimo, tudi med svetovnim prvenstvom v biatlonu na Pokljuki, so se izkazali za dobre rešitve. Foto: www.alesfevzer.com

Medtem ko je v obdobju do konca novembra 2020 okužbo s koronavirusom potrdilo 1,1 odstotka vprašanih športnikov (24 od 2144), je pozitivni izvid testa med decembrom in sredino februarja letos imelo 6,5 odstotka vprašanih (54 od 837). 15 športnikov je moralo na zdravljenje covida-19 tudi v bolnišnico.

V raziskavi sodelovalo več kot 2900 športnikov

Vodja študije Christof Burgstahler (Tübingen) in njegovi avstrijski kolegi Jürgen Scharhag (Dunaj), Wolfgang Schobersberger (Innsbruck) in Josef Niebauer (Salzburg) so ob razkritju rezultatov potrdili, da so bili presenečeni tudi nad visokim deležem tistih, ki so morali v karanteno.

V prvem obdobju je moralo v karanteno zaradi okužbe ali bližnjega stika z okuženim 21,8 odstotka športnikov, v drugem obdobju pa kar 35,5, 17 športnikov pa je pri tem navedlo, da so morali v karanteno kar trikrat. V raziskavi je sodelovalo več kot 2900 nemških in avstrijskih športnikov, med njimi je skoraj 40 odstotkov reprezentantov obeh držav.

Mehurčki dobro delujejo

Študija je pokazala, da se športniki ne bojijo le okužb. Pandemija nanje vpliva tudi posredno, pa naj gre za karanteno, zaprto infrastrukturo, odpoved tekmovanj, omejitve pri potovanjih in na strah za lastno zdravje ali športno kariero.

Obenem je mogoče trditi, da v športu vsaj na tekmovanjih zelo dobro delujejo mehurčki, ki ločujejo športnike od vseh drugih sodelujočih na tekmovanjih. To je, denimo, potrdilo tudi svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki, kjer med športniki ni bilo okužb, okužil se je le eden od trenerjev, pravočasni ukrepi pa so preprečili nadaljnje prenose.